25. 7. 2001 | Mladina 29 |
Za šilce šovinizma
Postava, ki ne velja za vse, rasizem, ki to še ni, ustavne odločbe, ki za Ljubljano ne veljajo.
© Tomo Lavrič
Novi režim parkiranja v Ljubljani pravijo, da deluje odlično. Odločno je udaril proti tem, ki so parkirali vsevprek, ne da bi pustili kakšen bankovec za mestno blagajno, in še bolj zoper tiste arogantneže, ki so mislili, da če hodijo v službo, lahko avto zasidrajo na parkirnih pasovih kar za cel delavnik. Za tovrstne avtomobiliste se je uporaba avtomobilov krepko podražila. Toda, ali je v ožjem centru Ljubljane kakšen tič, ki bo še naprej lahko parkiral avto tako kot doslej?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
25. 7. 2001 | Mladina 29 |
© Tomo Lavrič
Novi režim parkiranja v Ljubljani pravijo, da deluje odlično. Odločno je udaril proti tem, ki so parkirali vsevprek, ne da bi pustili kakšen bankovec za mestno blagajno, in še bolj zoper tiste arogantneže, ki so mislili, da če hodijo v službo, lahko avto zasidrajo na parkirnih pasovih kar za cel delavnik. Za tovrstne avtomobiliste se je uporaba avtomobilov krepko podražila. Toda, ali je v ožjem centru Ljubljane kakšen tič, ki bo še naprej lahko parkiral avto tako kot doslej?
Na ulicah okoli slovenskega parlamenta je ostal otoček brezzakonja oziroma točneje nadzakonja. Nekaj sto metrov mestnih ulic je s posebno odredbo namenjeno za avtomobile poslancev. Sprememba, ki je drastično spremenila bivanje večine, se ni dotaknila parlamentarnih izvoljencev. I, - pa kaj! Sprejemanje zakonov je vendarle važneje od vseh preostalih službic in poslov.
Logika, na las podobna povojni uvedbi paralelnih trgovin. Na eni strani se je delovni narod cufal v vrstah in s kartami v rokah pulil za čevlje, sladkor, moko..., medtem pa so predstavniki vladajoče partije kupovali po mili volji in izbiri v posebnih magacinih.
Na Trubarjevi ulici so se po zapisniku ljubljanske policije pred tedni ruvali dve skupini moških, eni so bili po naključju črne, drugi pa bele polti. Možje postave pretepa niso vzeli kot skrajno nedopustnega izgreda, na pogled očitnega primera rasističnega nasilja. Bi jih še razumeli, ko bi imeli temnopolti udeleženci debele kartoteke gostilniških pretepačev. Toda za policiste je bilo samoumevno, da so se možakarji malo sklofali med seboj. Kot da bi živeli v stari tradiciji kulture vaškega pretepanja, ki jo je v literaturi zapustil Fran Milčinski, pisatelj in sodnik, ko je posebej pedantno opisoval besedna predpretepna izzivanja: "Kar škaf pripravi za kri in žakelj za kosti! - Še nocoj boš mrzel! - Posodo prinesi, ti bom čreva izpustil!"
Kdo bo seveda rekel: pretep je pretep, zakaj pretepači ne bi bili enaki pred zakonom? A mahneš belca, Dolenjca, makaronarja ali Afrikanca, to je isti fight! Ja, če se tolčeta beli obritoglavec in kitajski poševnookec proti Štajercu in temnopoltemu Kurdu. Toda folklorni pretepi, ki jih npr. gojijo po irskih pubih, imajo še en poglaviten razloček: na koncu razbiti silaki sedijo objeti čez rame, se nalivajo s pirom in prepevajo Amazing grace in druge keltske balade. Tam gre za kulturo bratovščin trdih pesti.
Ljubljanski primer spada v polje širjenje rasnega sovraštva. Toda, smo mar v zadnjih tednih videli spektakularni odstop šefa mestne policije, da ne omenimo vrhovnega poveljnika policije Marka Pogorevca ali ministra Rada Bohinca. Ne, zmagala je perspektiva, to ni to, to je bolj hec, to ni pravi rasizem.
To seveda ni nov odnos, izvira že iz stoletnega obravnavanja ljubljanskih Židov. - ??? Ja, slovenska javnost je bila rada vzvišena nad antisemitskimi zakoni in pogromi na Hrvaškem, na Madžarskem, na Poljskem, na Nemškem se ve..., Slovenija pa kot obljubljena dežela za Abrahamove sinove. Od kod izvira ta nenadna ljubezen in toleranca do tujcev, tokrat Židov? Preprosto, v Ljubljani so od 16. st. naprej drastično prepovedovali njihovo naseljevanje. V. Valenčič v knjigi Židje v Ljubljani (1992) navaja uradno stališče magistrata še v dvajsteih letih prejšnjega stoletja, da ne želi trajne naselitve Židov na Slovenskem, ter številne primere, med drugimi Žida iz Galicije, ki je služil v jugoslovanski vojski, živel v Ljubljani, bil več kot deset let poročen s hčerko "pristojnega" Žida, a ni dobil domovinske pravice.
Oblike rasizma in šovinizma se na Slovenskem kažejo že pri uradih, pri malih birokratih, ki zavlačujejo številne postopke tujcev, v katerih kršijo celo lastne predpise o rokih, v katerem morajo izdati svoje sklepe in odločbe.
Seveda pa ta način samovolje uradnikov ni omejen na prišleke, aparat često prakticira enako oholost do klasičnih državljanov. Vzemimo referendumsko zbiranje podpisov okoli zaprtja PCT. Predsednik Nove stranke Gorazd Drevenšek je na nacionalni TV tožil nad desetinami šikan, ki so jih doživljali, navedel celo ime poslanca in župana LDS Jožefa Špindlerja, ki naj bi v Ljutomeru v prostorih občine celo agitiral proti referendumu. In reakcije? Nič, nepomemben drobižek: tri, pet ali deset občinskih šikan pač ne bo vzelo demokratičnega leska.
Ali nacionalna TV, za katero je Računsko sodišče ugotovilo serijo milijonskih rabot njenega vodstva. Novinarski sindikat
je v skrbi za ugled in kredibilnost nacionalke zahteval takojšnje ukrepe odstavitev, predsednik sveta g. Janez Kocijančič pa igra še naprej častilca prava: dokler jim redno sodišče ne dokaže zlorab, so zanj nedotakljivi. Kot da ima Računsko sodišče neobvezni status šlogarice.
Sicer pa se nič bolje ne godi Ustavnemu sodišču. To je 19. oktobra l. 2000 izdalo začasno odločbo, s katero zadržuje izdajanje gradbenih dovoljenj na osnovi odloka (UL, RS, 59/2000) za naselje "Pod Šmarno Goro". Po zakonu so ustavne odločbe obvezne, toda mestne službe so podjetju, ki zdaj veselo zida, medtem (20.4.2001) že izdale gradbeno dovoljenje.
Ekipa mestne županje Viktorije Potočnik demonstrira nespoštovanje ustavnih odločb. Prvovrstni škandal rušenja pravne države!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! - Mestni svet in uprava skličeta izredno sejo? Ne, za Ljubljano po novem ustavne odločbe več ne veljajo, tako da lahko v miru naprej izdajata pocukrani časopis Ljubljano, v katerem najdete serijo hvalospevov, a nobenega dialoga ali javne razprave o spornih in konfliktnih vprašanjih mestnega življenja.
Idila demokratične dežele, kjer oblasti kršijo le drobne zakone, kratke paragrafe in tolerirajo za šilce rasizma.