Dilema je zdaj: Ali Evropa ali Nato

Nato z novimi članicami postaja orožje proti-evropske politike. Mednarodna javnost to ve že kar nekaj časa. 9. decembra lani je International Herald Tribune napisal: "Nemške politike je šokiral brezobzirni pro-ameriški ton v nedavni pobudi tako imenovane vilenske skupine, kjer je deset dežel iz nekdanjega sovjetskega bloka povedalo, da so del možne koalicije, ki se je skupaj z ZDA zavezala, da razoroži Irak." Slovenija je bila del Busheve "mednarodne koalicije", ki je pripravljena kršiti ustanovno listino OZN, že vsaj dva mesca, preden je to lahko zvedela tukajšnja javnost.

Da nas je zato ugledni mednarodni časnik prištel kar k nekdanjim sovjetskim satelitom, sicer ni v skladu z dejstvi - vendar ne preseneča. Sedanja slovenska vlada se res vede tako, kakor da bi v njej sedeli nekdanji aparatčiki sovjetske države in partije, izurjeni v manipulacijah, v zastraševanju in pisarniških intrigah - a nesposobni delovati brez gospodarja, ki jim ukazuje, kako naj uporabijo svoje spletkarske in teroristične talente.

Naslov članka v International Herald Tribune je bil: "Veliki dobitnik evropske širitve: Washington". Članek je opozarjal, da so vlade nekdanjih sovjetskih satelitov bliže ZDA kakor EU. Prav zato hočejo pridružitev EU "uravnotežiti" s članstvom v Natu. Pridružitev dežel s pro-ameriškimi vladami bo okrepila vpliv ZDA v EU in v Evropi nasploh. EU bo s sprejemom vzhodnjakov oslabela in ne bo več mednarodni dejavnik. Spremenili se bodo tudi odnosi v EU: vse bolj bo ohlapna in razpuščena. Tako novinar John Vinocur pred malone tremi mesci. Poznejši dogodki so te analize potrdili. Izrecno jih je nedavno potrdil tudi gospod Rupel na Koprski TV. Francija in Nemčija se po Ruplu zavzemata za "centralistično" EU, on temu nasprotuje, bliže so mu stališča Velike Britanije, ZDA in "nove Evrope".

A ne gre samo za to, kdo bo gospodar v Evropi: ameriška vlada ali Evropejke in Evropejci. Če si natančneje ogledamo politike "pro-ameriških" vlad, nam bo jasneje, kaj naj bi bil tisti "centralizem", ki naj bi ga zagovarjali Francija in Nemčija, in v čem je zares razlika med morebitnim ameriškim gospostvom nad Evropo in evropsko vladavino v Evropi. V politikah vlad, ki podpirajo ZDA, je nekaj skupnih značilnosti ne glede na to, ali so "nekdanji sovjetski sateliti" ali pa članice EU. Te vlade v svojih deželah razdirajo socialno državo, povečujejo neenakosti, odpravljajo pridobitve bojev za pravice dela, velike dele prebivalstva pehajo v revščino, zelo tankemu sloju omogočajo doslej nezamisljivo bogatenje, celotno prebivalstvo potiskajo v negotovost, v njihovih deželah naraščata kriminal in nasilje, hkrati pa se povečujeta policijski nadzor in varstveni teror nad prebivalstvom.

Te vlade s svojo politiko uničujejo prostor javnosti, poneumljajo prebivalstvo in uničujejo splošno omiko, v kulturne in izobraževalne ustanove vpeljujejo starčevsko vladavino, hierarhični nadzor, ustvarjalno neplodnost, vsepovsod povzdigujejo pridobitniško slo in boj vseh proti vsem, uničujejo solidarnost, izvršujejo stalno nasilje nad mladino... itn. itn. Če smo malo hudobni, a zato toliko jasnejši: v Evropi na vzhodu in zahodu podpirajo ZDA tiste vlade, ki si prizadevajo, da bi njihove dežele čim hitreje postale čim bolj podobne ZDA. To so tako rekoč vse postkomunistične vlade, na zahodu pa: sosed Berlusconi, vlade v Španiji, na Portugalskem, v Veliki Britaniji (laburisti gor ali dol, Blair ostaja v obozorju, ki ga je začrtala gospa Thatcher) - skratka, "pro-ameriška" osmerica plus vilenska skupina.

Tudi v Sloveniji potekajo podobni procesi - a bistveno počasneje kakor v državah "nove Evrope". Razmeroma ugoden položaj v Sloveniji ni zasluga vladne politike, temveč izhaja iz tukajšnjih socialnih in demokratičnih tradicij, je posledica odpora prebivalstva in delovanja tradicionalno močnih in zdaj vse močnejših zunajparlamentarnih politik.

Družbene neenakosti so v Sloveniji resda že od leta 1995 večje kakor v Avstriji. V Sloveniji ima najbogatejša petina prebivalstva štirikrat večje dohodke kakor najrevnejša petina. V Avstriji je faktor samo 3,2. Tudi na Japonskem so neenakosti manjše: faktor je 3,4. A še zmerom Slovenija sodi k uspešnim deželam z razmeroma majhnimi neenakostmi - vsekakor v drugačno kategorijo kakor Velika Britanija s faktorjem 6,5. A še leta 1985 so bile neenakosti v Veliki Britaniji približno tolikšne, kolikršne so zdaj v Sloveniji. Razdiralni učinki neoliberalizma so bliskoviti in težko popravljivi. Koristno je vedeti, kam je neoliberalizem pripeljal svojega najbolj gorečega privrženca - ZDA.

Po družbenih neenakostih so ZDA že "tretji svet": faktor neenakosti je 8,9. Tudi drugi kazalci govorijo podobno. Po Poročilu OZN o človekovem razvoju za leto 2000 je v ZDA pod pragom revščine živelo 15,8% prebivalstva (približno toliko, kolikor v Turčiji - 16,4 %). Povprečna pričakovana življenjska doba v ZDA je 76,8 leta, približno toliko, kolikor na Kubi (75,8 leta). Vse zahodnoevropske države imajo daljše življenjsko pričakovanje (najdaljše Islandija 79,1 in Švedska 78,7) z izjemo Irske (76,6) in Portugalske (75,5). Na najdaljše življenje lahko upajo ljudje na Japonskem (80 let). Toda v ZDA 12,4% prebivalstva ne more pričakovati, da bo doživelo 60 let - približno toliko, kolikor v Albaniji (13,7 %). V zahodni Evropi ima višji odstotek kakor ZDA samo Danska (12,7 %).

Skratka: ne spopadata se dve "Evropi", tudi ne dve geo-strateški koncepciji ("evro-atlanstko zavezništvo" proti evropski solidarnosti). Spopadata se dve politiki - zato tudi dve bistveno različni vrsti države. Spopadajo se politike solidarnosti in socialne države (kamor ne sodi le vsa levica, temveč tudi nekatere konservativne politike od Chiraca do papeža) - in politika razbijanja socialne države, ropanja, izkoriščanja in zatiranja (kamor ne sodijo le postfašisti in neoliberalci na vzhodu in zahodu, temveč tudi domnevno "levi" demagogi, kakršen je Blair).

Če hočete, da bo Evropa res tisto, zaradi česar je tako priljubljena - morate glasovati proti vključitvi v Nato. Če nočemo pomagati pri razbijanju vsega, kar so ljudje v Evropi skupaj z nami vrednega ustvarili v zadnjih stoletjih - moramo glasovati proti Natu. Preženimo trgovce s smrtjo, dokler je še čas!