24. 3. 2003 | Mladina 12 |
Ali je vzniknil nov zgodovinski blok?
Iraška kriza je razklala politične razrede v središčnih deželah kapitalističnega sistema
© Tomo Lavrič
Združila pa je ljudstva teh dežel v nasprotovanju vojni. V Sloveniji se je že pred tem z natistično propagando političnega razreda vzpostavil ravno nasproten položaj: politična kasta je strnila vrste in posrečilo se ji je, da je razbila ljudstvo ob vprašanju "Nato - da ali ne". Zaradi iraške krize se je pri nas ta položaj samo še ostreje izkristaliziral. Politična kasta je odkrito in brez zadržkov začela govoriti "dvojno": vilenska izjava za ZDA, stališče vlade za domače občinstvo in EU; Tony Blair in najvišji ameriški funkcionarji trdijo, da smo del "mednarodne koalicije voljnih" in da podpiramo nelegitimni napad na Irak - naši domači šefi nam zatrjujejo nasprotno, a tudi izjav britanskih in ameriških voditeljev ne demantirajo tam, kjer so jih izrekli. Gospod Rop zatrjuje, da nismo na nobenem spisku podpornikov, ne poimenskem ne anonimnem - in potem nepričakovano doda, da "Slovenija ne bo sodelovala v oboroženih spopadih". A v oboroženih spopadih, to je, v agresiji, delujejo samo ZDA in Velika Britanija - politično pa jih podpira "mednarodna koalicija voljnih". Z dodatkom, ki ga je bržkone marsikdo preslišal, je predsednik vlade zožil pomen svojih prejšnjih besed - kakor da naj bi pomenile zgolj to, da Slovenija ni članica vojskujoče se koalicije. O politični koaliciji pa lahko ugibamo. Gospod Drnovšek momlja in moralizira, potem pa novinarka povzame: "predsednik je še dodal, da napada ne bi bilo mogoče pravno spodbijati, saj je resolucija varnostnega sveta št. 1441 zadosti široka". To je seveda natančno stališče, s katerim svoj napad utemeljujejo ZDA in Velika Britanija. Če so pro-natovsko propagando poprej zganjali s polovičnimi in prirejenimi informacijami, s predsodki in prikritim rasizmom - so v iraški krizi iznašli novo vrsto govora: dvojni govor, pri katerem hkrati izražajo nasprotujoča si ali celo protislovna stališča. A naslovniki obeh govorov niso isti: eno govorijo za vladarje ali za domnevne vladarje sveta - drugo za domačo javnost. Pri tem tukajšnji politični razred bržkone ni osamljen v svetovnih razsežnostih: petnajst držav naj bi anonimno podpiralo napad. (Brž ko je Tonči Kuzmanić vpeljal izraz "natoholiki", že smo dobili društvo "anonimnih natoholikov"!) Tudi ta vrsta tajne diplomacije je absolutna iznajda v sodobnem svetu. Kaj namreč naj bi pomenila "anonimna politična podpora" - ko pa je politika v modernem smislu po definiciji prostor javnosti in prakticiranje javnih dejavnosti v tem prostoru.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
