20. 10. 2003 | Mladina 42 |
Je EU neoliberalna prevara?
Sedanji oblastniki in njihove medijske agenture nam že nekaj časa vsiljujejo predstavo, po kateri naj bi bilo glavno vprašanje prihodnje ustave EU v tem, koliko glasov naj bi posamezne "države" imele v raznih telesih unije
© Tomo Lavrič
Pazljiva opazovalka in opazovalec pa zlahka ugotovita, da so ta nategovanja med "državami" v sedanji ureditvi EU prav toliko neizbežna, kolikor niso rešljiva. Predlog ustavne pogodbe v tem prav nič ne spreminja dosedanje ureditve EU: torej le utrjuje vir sedanjih napetosti in zagotavlja, da se bodo v prihodnosti še ohranjale in obnavljale. Najprej zato, ker ustava EU ne bo izšla iz nikakršnega ustavodajnega procesa, temveč bo rezultat "pogodbe" - pogodbe med državami. Evropski ustavodajavci ne le obnavljajo arhaično meščansko fikcijo o "družbeni pogodbi" - temveč jo obnavljajo v obliki, v kateri je je anahronistično fikcijo 18. stoletja sploh še mogoče reciklirati v 21. stoletju, v degradirani obliki pogodbe med "državami", ne pa državljankami in državljani. Če je bilo po Marxu ponavljanje meščanske revolucije 18. stoletja v 19. stoletju lahko le še farsa - kaj naj rečemo o njeni restavracijski reprizi v 21. stoletju? - Nadaljnji vzrok, da so konflikti med državami v EU nujni in nerešljivi, je v tem, da je EU funkcionalna skupnost držav: kakor pravi prvi člen ustavne pogodbe, na EU "države članice prenašajo pristojnosti za uresničevanje skupnih ciljev". EU je potemtakem le izvedena politična entiteta in lahko deluje le v funkcionalnih okvirih, ki jih določijo države članice. - Naposled pa je vzrok za nujno in neodpravljivo notranjo nestabilnost in šibkost EU v tem, da je glavni "skupni cilj" zgodovinsko bil in po predlogu ustave še naprej tudi ostaja "enotni trg s svobodno in neizkrivljeno konkurenco".
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
