21. 12. 2003 | Mladina 50 |
Črna žetev
Razprava o predlogu referenduma o "tehničnem zakonu o izbrisanih" je bila videti mogočen spopad, a glasovanje je prineslo vladi gladko zmago: 48 : 17. Pa je bila to res zmaga?
© Tomo Lavrič
Opozicija je z manj kakor polovično močjo šest ur držala v šahu citadelo parlamentarne večine, opozicijskega generala pa sploh ni bilo na bojišču. Vladne sile so resda vpoklicale vse svoje kontingente, a njihov nastop je bil cagav in prestrašen. Seveda se niso bali opozicije, to lahko preglasujejo, tudi če bi bila tam v polnem številu in z generalom na čelu - bali so se moči, ki naj bi si jo opozicija domnevno lahko nabrala med "ljudstvom". Vprašanje, ki ga je v retorični izziv vrgla opozicija, je zato mogoče vzeti tudi dobesedno: "Ljudstvo vas je izvolilo, zakaj se ga zdaj tako bojite?" - "Če bi odločalo ljudstvo," so se izvijali vladni govorci in govorke, "bi odločile emocije." Argument se seveda sklicuje na liberalni mit, po katerem naj bi bila politika racionalna razprava itn. - a vseeno si ga velja najprej ogledati, kakor je mišljen. Kakor je mišljen, pomeni tole: čustva so nekaj slabega, ljudje so čustvena bitja - torej se slabo odločajo. Za liberalnim mitom o politiki kot "racionalni deliberaciji" se skriva drug liberalni mit: ljudje so živali; v najboljšem primeru emocionalci. Oba mita skupaj govorita resnico liberalne vladavine: odloča naj elita, se pravi ti, ki širijo mite.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
