9. 1. 2004 | Mladina 1 |
Kralji in kraljične na zrnu graha
Za tradicionalne ruralne skupnosti ali za tiste, ki same sebe razumejo na ruralni način, velja, da zanje svet pravzaprav sploh ne obstaja: ne razumejo se kot svetne ali kot posvetne, pač pa predvsem kot Svete (zato, denimo, premorejo "Svete krave")
© Tomo Lavrič
V takšnih okoliščinah imamo, grobo rečeno, opraviti z dvema stranema: z domačijsko skupnostjo na eni ter s takšno ali drugačno "zunanjostjo" ali praznino na drugi. Če za domačijsko skupnost velja, da sega od takšnih ali drugačnih dolgov mrtvim do bleščeče prihodnosti naših zanamcev, pa je izven nje doma le "tuje in sovražno" oz. sta Tujec in Sovražnik. V njej obstaja poseben odnos do tega, kar danes imenujemo nestrpnost (koncept, ki izhaja iz novoveške tematizacije "tolerance" v protestantskih okoljih t.i. Zahoda). Nestrpnost je razumljena povsem sprenevedavo, in sicer kot rastlinica, ki menda raste kar sama od sebe in jo posledično uvrstijo med nekakšen plevel, ki da je priromal od nikoder. Ko se tovrstna skupnost modernizira in namesto nekdanje vaške/ruralne skupnosti nastopi fina "družba", ta seveda avtomatično ne pripelje niti do sveta ali svetov niti ne ustvari svetnosti. Nasprotno: razvije se predvsem tisto drugo, namreč pomnožitev zunanjosti, torej Tujcev in Sovražnikov. Naši najboljši prijatelji in sosedi se dobesedno prelevijo v Tujce in Sovražnike, brez katerih preprosto ne zmoremo biti to, kar smo bili, kar smo in kar hočemo biti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
