5. 8. 2005 | Mladina 31 |
Pluralizem zdaj!
pluralizem: obstajanje enakovrednih, enako pomembnih sestavin, raznovrstnost, mnogovrstnost (sskj). Oblika družbe, ki zaobsega številne manjšinske skupine in kulturne tradicije. (Oxford Dictionary of English Language)
© Tomo Lavrič
Zadnje čase je v povezavi z novim medijskim zakonom veliko govora o "medijskem pluralizmu". A kako je sprevrnjena ta razprava o pluralizmu glede na debate, ki jih je mogoče zaslediti kje drugje! Na eni strani obstaja vladna teza, menda okrepljena z raziskavami, češ da v Sloveniji ni "medijskega" pluralizma, na drugi strani pa trditve številnih novinarjev in urednikov, češ da medijski pluralizem je in da vlada ustvarja meglo in dela probleme tam, kjer jih ni. Predlagatelji zakona za "pluralizacijo" svoje argumente okrepijo s tezo, češ, saj je popolnoma jasno, da pluralizma ni: treba je le pogledati v osrednje časnike in druge medije, pa bomo zlahka videli, da so polni antivladnih člankov in napadov na vladne predstavnike in politike. Druga stran spet dokazuje, da 'oni' imajo novinarje in komentatorje, ki da nasprotujejo siceršnjemu mainstreamu in jih, kot dokaz za pluralnost, izpostavljajo kot paradne konje (češ premoremo tako "leve" kot "desne", celo "skrajne"). Potem pa prva stran spet pokaže, da je tisto, kar bi oni radi, tako rekoč "kvotno priznanje" in predstavljanje njihovih tem in strank v medijih (seveda oni, ki sicer nasprotujejo denimo kvotam za ženske kandidatke na volitvah) in da pluralizem razumejo le tako. Da bo zmeda popolna, o pluralizmu govori koalicija, ki je na oblasti, in ne opozicija. Obe pa pluralizem, kar je bilo očitno v nedavni TV-debati, družno z uredniki razumeta kot nekakšno dovolj izraženo zastopstvo dveh dominantnih "ideoloških" opcij v medijih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
