2. 4. 2001 | Mladina 13 |
Staronova kulturniška ignoranca
Kaj bi lahko AGRFT počela na Metelkovi?
Iz časnikov nam je razbrati, da je tkim. severni del Metelkove spet zanimiv za poslovno-kapitalski interes. Tokrat se nanj navezuje stara zamisel, o kateri so na Ministrstvu za kulturo razpravljali že jeseni leta 1991 in po kateri obstaja možnost, da se tam najde prostor za katero od "osrednjih kulturnih funkcij". Kakor je tedaj lucidno ugotovil Bratko Bibič, "osrednjo kulturno inštitucijo naredi za osrednjo preprosto dejstvo, da je postavljena na osrednji lokaciji". Odkar so 4. avgusta lani rektor univerze, županja, kulturni in šolski minister podpisali pismo o nameri, pa postaja počasi jasno, da v njem ni šlo samo za formalno bližanje protokolu o razglasitvi Ljubljane za univerzitetno mesto, pač pa za začetek nemirov, ki lahko kruto zmotijo obstoječe dejavnosti na tkim. severnem delu Metelkove. Kot je precejšnjemu delu populacije najbrž znano, namreč tam že osmo leto teče ena od opaznih mestnih funkcij - pustimo ob robu (sic!: robu), ali je ta "osrednja" in "kulturna" ali ne. Vsekakor je v eskalaciji. Težava je v tem, da zaseda prostor, ki bi ga kot že toliko kratov rad še kdo drug. Po najbolj črnem scenariju lahko prihodnost tega prostora beremo podobno, kot je kolega Žerdin bral nakano o razrušitvi starega Zmaja oziroma Orta. Preprosto povedano bo mesto gradilo novo železniško in avtobusno postajo in od nje na vzhod še bahato avenijo, ki bo razširila Masarykovo cesto in jo v pompoznem loku popeljala na levo na severovzhod. Metelkovi pa poleg tega grozi tudi udarec z zahoda. Delo je namreč februarja in marca kar nekajkrat poročalo, da si AGRFT, po nekaterih idejah pa celo vse tri univerzitetne umetniške akademije - torej tudi ALU in AG - prizadevajo za uresničitev rešitve prostorske stiske prav na tkim. severnem delu Metelkove. Nota bene: Tudi v primeru, da bi novogradnja "akademijskega multipleksa" oziroma nove AGRFT ne posegla na območje, na katerem od jeseni leta 1993 že delujejo neodvisne in alternativne (sub)kulturne organizacije, posameznice in posamezniki, pomeni ta zamisel dodatno okrnitev in odstop od programskih propozicij urbanistično-arhitekturnega natečaja iz leta 1997, po katerem naj bi bil tkim. severni del Metelkove v celoti namenjem "neinstitucionalni kulturi". Abstrahirajmo za trenutek suho dejstvo, po katerem je AGRFT trenutno domala že na cesti, in si oglejmo izjavo njene dekanice Mete Hočevar, kot jo povzema Delo (10. februarja letos, str. 7). Akademija bi tam po njenem zaživela tudi kot gledališče in filmska hiša, ne le šola, poleg tega pa bi povezava vseh treh akademij lahko razpolagala z nekaj skupnimi prostori, v katerih bi ponudili raznovrstno produkcijo - predstave, razstave in koncerte, s čimer bi tam "zaživel zanimiv produkcijski center mladih".
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
