3. 12. 2001 | Mladina 48 |
Jaz sem jaz. Jaz nisem 68 (D. Cohn-Bendit)
"Nekoč je bila neka zelena stranka, ki je zase menila, da se zavzema za nenasilje. Vendar je ta stranka izhajala iz korenin, ki so bile vse kaj drugega kot pacifistične..."
© Tomo Lavrič
Približno tako se je začenjal tipični tekst, ki je prejšnji teden v Nemčiji komentiral usmerjanje in odločitev Zelene stranke v Rostocku o sprejetju ali zavrnitvi udeležbe nemških enot v operacijah antiteroristične koalicije. Rezultat je bil pričakovan. Celotna debata v nemških medijih je kazala shizofreno situacijo države, ki v svoj politični spekter še vedno ne more sprejeti tradicije oziroma oseb-kov, ki spominjajo na leto 1968 - ne glede na to, kako se njeni nasledniki opredeljujejo danes. Die Zeit je bil poln razprave o notranjem ministru Schillyu (nekdanji zeleni), ki je bil odvetnik Ulrike Meinhoff in je gradil obrambni žargon v smislu političnega procesa. Ostali časopisi so bili polni kritike hipokrizije stranke, ki je stavila na pacifizem, a se je sprijaznila z vladno pozicijo in se zdaj izneverja svojim načelom. Spet tretji so na dan potegnili navezo med revoltniki iz '68 in terorizmom ter s tem dokazovali, kako tovrstna hipokritična zelena politika ni nič čudnega, saj so v njej "tovrstni" ljudje. Namišljeni pacifisti, ki so "v resnici" bivši teroristi. Hkrati so med samimi zelenimi nekateri izmed fundijev vodstvo obdolžili vojnega zločinstva...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
