17. 12. 2001 | Mladina 50 |
Šok koridor
Ko je glasba shizofrena
© Tomo Lavrič
Očitke, ki jih dr. Janez Rugelj goji do nekaterih soljudi, topot pustim pri strani in si zadam težjo, abstraktnejšo nalogo. K takšnemu izzivu me sili že preprosto dejstvo, da v bližini ni prav veliko osebkov, ki bi jih "izvedensko" vznemirila sledeča izjava; grem se torej "stroko": Strastni psihiater, ki je tik pred tem, da postane tisto, kar si želi - o groza, mar so to izsanjane sanje? - namreč "moralna avtoriteta", je v svojih prolegomena k predavanju, ki ga kani imeti v sredo, ne povem kje, da nadčloveku ne delam nepotrebne reklame, zapisal tudi nekaj malega o glasbi. V pasusu, kjer spregovori o zastrupljanju mladih, o alkoholu in drogah kot posledici slabo urejenih (medspolnih) razmerij v "družini", nahajam tudi sintagmo shizofrena glasba - mladi da se tudi vdajajo shizofreni glasbi. Kar zastrigel sem z uhlji, ko sem to prebral, moja reakcija pa je šla na dvoje. Njen čustveni del je spočetka pobesnel, češ ljudje, ki jih dr. Rugelj blati, se vsaj lahko branijo, glasba pa tega ne more, zato se mi je zdelo opletanje z njo, kakor da bi avtor izjave tepel žival. V drugem delu reakcije pa sem začutil nekakšno kompetenco, domala kar ambicijo, da vsaj na kratko predočim, kam, v kak osir je tokrat dregnil dr. Rugelj. V bistvu si to lahko dovolim kot soavtor socialnega eksperimenta, v katerem mladim in manj mladim noč za nočjo strežem z opoji, tudi glasbenimi, pri čemer že empirično ne zaznavam nobene bolezni, dodajam kvečjemu skromno osebno opazko, da ljudje v teh časih laže, raje in globlje plešejo kot poslušajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
