17. 6. 2002 | Mladina 24 |
Kdo ali kaj dela godbe?
Za drugačno globalizacijo
© Tomo Lavrič
V času od pisanja zadnje kolumne se je materializirala njena uvodna teza o tem, da gibanje za drugačno globalizacijo - veliko raje recimo tako kot "antiglobalizem" - zgublja tla pod nogami prav tam, kjer bi kazalo obenem uživati i telesno i mentalno, torej v godbah: Čezvse simpatičen poba, politično povsem "naš" Manu Chao z nastopi osebno sicer očara, a obenem po odhodu domnevno "zavednemu" občinstvu ne dopusti nikakršnega prostora za kritiko svojega "znotrajglasbenega" podjetja, čeprav je to večkrat dvomljivo skregano s karizmo, kakršno nosi njegova verbalno-aktivistična narava. Človeku po ustrezen zgled ni treba daleč - "zvezdnik" Lou Reed, vzemimo, je imel tedve dimenziji v Križankah uravnoteženi mnogo bolje in še brez pretenzij ju je podajal. Enotnosti gibanja daje, če mu le hočemo prisluhniti z "globinsko distanco", "navaden" pop dogodek več potencialne soli in kruha od tistega, ki se napoveduje kot eklatantno "naš" - zato bo vsekakor treba prisluhnit, kaj ima na temo subtilnega "podtikanja (politične) tvarine" dodati David Byrne.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?