20. 5. 2003 | Mladina 20 |
Sindikat za posrat'
Bartolov prispevek h krščanski ikonografiji
© Tomo Lavrič
Iz krščanske ikonografije poznamo motiv arma Christi, upodobitev orodij in predmetov, s katerimi je bil Kristus mučen ali pa so bili uporabljeni med njegovim umiranjem na križu. Najpogosteje upodobljeni so trnova krona, šibe in steber bičanja, križ, trije žeblji, Stefatonova goba na trsu in Longinova sulica, od XV. stol. naprej pa so jim dodali še vrsto drugih, bolj ali manj neposredno povezanih s pasijonom (lestev, kladivo, Veronikin prt, suknja brez šiva, kocke, itd.). Krščanski srednji vek je prvotnim svetopisemskim predlogam rad dodajal najrazličnejše apokrife, legende in elemente iz vizij, sanj in domišljije menihov, duhovnikov, cerkvenih dostojanstvenikov, pa tudi "navadnih" ljudi, ki so v svoji globoki veri doživljali takšna ali drugačna videnja, nanašajoča se na osrednje like krščanskega religioznega izročila. Tako se je okrog leta 1400 (po nekaterih virih celo že prej) uveljavila in kmalu postala zelo priljubljena tema sv. Nedelje, specifična nadgradnja Imago Pietatis, kjer so poleg samih orodij mučenja, opisanega v evangelijih, upodobljena tudi orodja in naprave za vsakdanja opravila, s katerimi ljudje znova mučijo Kristusa, če se jih lotevajo ob nedeljah ali med zapovedanimi prazniki. Motiv je v evropskem slikarstvu kar precej razširjen, najdemo ga v Angliji, Nemčiji, Italiji (na primer, imenitna poslikava v cerkvi sv. Martina v Castel San Angelo v Umbriji, avtor Paolo di Vissa, 1476, z napisom In quest modo offendemo la sancta domenica), na Češkem, v Avstriji in tudi na Slovenskem: v Mošnjah, pri sv. Petru pri Trebelnem, v Gostečah, Bodeščah ter še kje, prav gotovo najbolj znan pa je tisti iz Crngroba, delo učencev oziroma delavnice Janeza Ljubljanskega (okrog 1460). Izčrpno analizo crngrobske freske z množico primerjalnih podatkov, navedbami potencialnih virov in pedantnimi opisi različnih (včasih tudi protislovnih) interpretacij tega zapletenega ikonografskega vprašanja je v veliko veselje domačih kunsthisterikov leta 1944 priobčil legendarni ata Stele v zborniku razprav Akademije znanosti in umetnosti. Na tem mestu se seveda ne morem spuščati v podrobnosti in razčlenjevanja pomenskih nians osnovne ideje, prepletanja religiozne vsebine s profano in prehajanj od upodobitev orodij v upodobitve poklicev ter povezovanj posameznih početij z ustreznimi letnimi časi, zato pa se mi ne zdi odveč teme nekolikanj aktualizirati in med priprave, s katerimi (Stele dixit) "človek lahko dnevno obnavlja Gospodovo trpljenje in z njimi množi zgodovinska orodja njegovih muk", dodati še eno - registrsko blagajno namreč.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
