9. 10. 2003 | Mladina 40 |
Kdor ne pleše, je plesalec
O umetniških trendih in konservativnosti slovenske kritike
© Tomo Lavrič
Umetnost, predvsem plesna, ki jo že lep čas intenzivno spremljam po najrazličnejših teatrih sveta, se mi včasih zazdi kot moda. Ženske revije so me že obvestile, da si je za letošnjo jesen treba oskrbeti torbice in čevlje z navdihom sado-mazo undergrounda, obuvala s kovinskimi aplikacijami in koničastimi petkami, ob katerih bi se vznemiril celo vitez Leopold von Sacher-Masoch. Bleščeče črno usnje, koža na koži, buri fantazijo, producira fantazme. Ja, celo letošnje tekmovalke za najlepšo ta hip so se zvirale v nekakšnih kostumih, da bi jih človek lahko mirno zamenjal za ne prav samozavestne in zato ne prav posrečene domine. Sado-mazo imidž je seveda le ena od možnosti v prihajajoči sezoni, malo bolj trda varianta, vznemirljiva in erotična, ki si jo lahko privošči ženska, če želi biti v trendu. Seveda pa si je mogoče izbrati tudi drugačne, malo bolj soft variacije retroromantike. Lahko pa se na vse skupaj preprosto požvižgaš in se po svetu potikaš v starih cunjah, a si vseeno faca.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
