6. 11. 2003 | Mladina 44 |
Kulturna raznolikost
Pojem, s katerim si bogati tešijo slabo vest
© Tomo Lavrič
Pred kratkim sem se vrnila s srečanja v britanskem Birminghamu, kjer smo se zbrali gledališki producenti, menedžerji, umetniki in kar je še takšnega. Srečanje je potekalo pod geslom kulturne raznolikosti, ki je ena od osrednjih tem umetniškega ustvarjanja v Evropi, saj se podoba evropskih mest radikalno spreminja. V Birminghamu denimo nas le še preostanki stare arhitekture opominjajo, kje približno smo, sicer pa je množica ljudi, ki se vali po mestnem središču, zares raznolika. Tam domujejo tudi priseljenci iz Afrike, Indije, Pakistana, Bangladeša, s Karibov in njihovi potomci, veliko žensk je radikalno ali delno zakritih, koža na rokah prekrita s čudovitimi tatuji. Etnične manjšine sestavljajo 30 odstotkov prebivalstva, čeprav britansko povprečje le za kanček presega 9 odstotkov. Mestni svet vsako leto izbere župana, ki postane predsednik mestnega sveta, pridobi naziv "Lord Mayor" in ni politična figura, se pravi predstavnik stranke, temveč predstavnik prebivalcev Birminghama. Trenutno ima ta naziv in položaj Mahmood Hussain, leta 1952 rojen v Pakistanu, ki se je v 90. letih zaposlil pri mestnem javnem prometu, vozil avtobus, potem pa se uveljavil kot borec za pravice etničnih manjšin. Središče Birminghama je posejano z novimi stavbami, dosežki sodobne arhitekture, ki bi lahko stale kjerkoli, v New Yorku ali v Singapurju, vse po vrsti pa so glomazna nakupovalna središča. Po mestnih ulicah se dobesedno tare nakupovalcev, ki šepajo pod težo vrečk z napisi in slogani najrazličnejših blagovnih znamk. Birmingham si utrjuje imidž nakupovalnega središča celotne regije. Kupovanje se tam tako kot v Ljubljani ne seli na periferijo, ampak je zasajeno v samo srce mesta.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
