4. 7. 2004 | Mladina 26 |
Poletna muzejska noč
Vsak dan več socialno šibkih, ki jim umetnost ni več dostopna
Uršula Cetinski
© Arhiv Mladine
Poletna muzejska noč je bila učinkovita finta. Ljubljanski muzeji in galerije so podaljšali delovni čas in za en dan odpravili vstopnino. Marsikatera razstava, ki sicer žalostno sameva tja v tri dni, je oživela. S sinom sva sadove tega projekta začela uživati že zgodaj zjutraj. Najprej sva se odpravila v njegov najbolj priljubljen ljubljanski muzej, zavila sva v Prirodoslovni muzej, kjer je naš malček vsakič očaran nad človeško ribico v simulirani podzemni špilji, nad nagačenimi ježki, štorkljami, medvedi, gamsi in podobno v tem smislu. Rad ima mamuta, za katerega mi je že pred letom dni povedal, da to ni mamut, ampak kip od mamuta, kar se mi je zdela zelo zanimiva interpretacija, ker na velikanski skelet, moram priznati, še nikoli nisem gledala iz te opcije. Prirodoslovni muzeji se mi zdijo kot kakšna scenografija za poceni ameriško srhljivko, posebno če so ogromni kot dunajski Prirodoslovni muzej, da človeka kar čudno stiska pri srcu med tistimi tisočerimi ostanki nekdaj živih bitij, ki bolščijo s praznim steklenim pogledom. Seveda tovrstni muzeji opravljajo izobraževalno funkcijo, saj je zvedava narava človeka pač takšna, da bi rad na lastne oči spoznal, kar se plazi in lazi po zemeljski obli. No, v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju ponavadi s Filipom samevava med vsemi tistimi živalicami, ampak glej no, glej, Poletna muzejska noč je očitno vžgala. Tokrat sva srečala še celo vrsto mam in očetov, ki so potomce seznanjali s skrivnostmi favne.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
