26. 9. 2004 | Mladina 38 |
Spomeničarji
Moji učeni kolegi spomeniškovarstveniki so čudni tiči
Brane Kovič
© Arhiv Mladine
Po eni strani se skorajda fanatično sklicujejo na interese stroke, po drugi strani pa sklepajo zelo nenačelne kompromise s funkcionarskimi garniturami, za katere vemo, da se pač v določenih intervalih menjavajo in upogibajo hrbet zdaj pred enim, zdaj pred drugim gospodarjem, ki jim določa smernice (lokalnega, mestnega, občinskega in še kakšnega) vladanja v mandatu, za katerega so bili izvoljeni ali imenovani. Preklemansko vam znajo zagreniti življenje, če kot čisto navaden državljan davkoplačevalec slučajno stanujete v hiši starejšega datuma, pa ugotovite, da bi bilo, recimo, dobro zamenjati kakšno okno v mansardi ali opraviti kak drug manjši gradbeni poseg - zagnali bodo vik in krik, da mora biti tista ušiva linica natančno taka, kakršno si oni predstavljajo, in gorje vam, če si drznete pomisliti na kaj, kar bi vam iz vrste krepko utemeljenih razlogov bolj ustrezalo; če pa ste po naključju bolj ali manj pomemben oziroma ugleden (občinski, državni ...) funkcionar, vam je seveda dovoljeno karkoli, še klanjali se vam bodo in pospešili postopke za pridobitev potrebnih dovoljenj in soglasij. Po drugi strani pa taisti spomeničarji po nojevsko zarivajo glavo v pesek in se sprenevedavo sklicujejo na pristojnosti drugih inštanc, ko gre za korenitejše posege v mestno tkivo ali za stavbe, ki jih že desetletja in desetletja spremlja bolj ali manj umetno sproducirana avra "umetniške" ali historične pomembnosti. Takrat, na primer, razmeroma nebogljeno oponirajo kakšni plečnikofilski hordi, ki dokaj agresivno vsiljuje mestnemu plebsu svoje pojmovanje nebuloznega "javnega interesa" v upanju, da bo (tudi) zase izpulila cekinček ali dva skozi tak ali drugačen natečaj, ki naj bi pomagal rešiti resnično ali izmišljeno mestotvorno zagato. Konstruktiven dialog v smislu ločevanja zrna od plev je redek, pravzaprav nezaželen, kajti kolizija interesov med skupinicami in klani, ki skušajo svoje strokovno neznanje in ustvarjalno nemoč kompenzirati z iluzijo družbene pomembnosti, je prevelika, iz nje pa običajno potegnejo daljši konec skorumpirana občinska birokracija in nekompetentni mestni svetniki z urbanega razmišljanja nezmožnim županom (še raje županjo) poudarjene ruralne provenience na čelu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
