Marcel Štefančič jr.

28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Film

Footloose

Craig Brewer, 2011

zadržan

Lahkih nog naokrog.

Footloose je zgodba o Renu (Kenny Wormald), muzikaličnem, uporniškem, hipsterskem fantu, ki se iz Bostona, v katerem se je dogajala Scorsesejeva Dvojna igra, preseli v južnjaško vukojebino, v kateri bi se lahko dogajala Shymalanova Vas ob gozdu - torej zgodba o fantu, ki pade v paralelni svet, v arhaično, represivno, ksenofobično, puritansko mestece, v katerem je ples strogo prepovedan.

Pred tremi leti so se štirje gimnazijci na plesu napili ter se potem z avtom raztreščili - to je bil razlog, da so meščani, zgroženi, šokirani in razžaljeni, ples in vse druge oblike hedonizma, vključno z glasnim poslušanjem glasbe (živel iPod!), enoglasno izobčili. Čas so zavrteli nazaj, tako da izgledajo kot prebivalci Vasi ob gozdu - pretvarjajo se, da živijo v 19. stoletju. Glavni ideolog te velike »spreobrnitve« - te vrnitve v preteklost, te pokore, te evangelizacije, te čistke - je pastor Moore (Dennis Quaid), sovražnik vsega progresivnega in modernega. Ren, ki mu telo, gibanje in ritem ne dajo miru, hitro spočne neke vrste odporniško gibanje, plesno podzemlje - začne kakopak pri Arieli (Julianna Hough), pastorjevi hčerki. Footloose je rimejk istoimenske lizike, posnete leta 1984, v času, ko sta Ameriko okupirala ekonomski liberalizem (»reaganomika«) in krščanska desnica (»moralna večina«). Razlogov za upor je bilo dovolj. In res, to je bil čas, ko je mladina plesala iz upora - Footloose, Flashdance, Breakdance, Umazani ples in tako dalje. Toda ples je bil tedaj tudi edini znak upora. V rimejku, posnetem v času, ko se Amerike polaščata krščanska desnica (Tea Party) in novi val ekonomskega liberalizma, nič manj. Junaki hočejo spet le eno - plesati. Če plešeš, si svoboden! Toda svoboda, priborjena s plesom, ti omogoča le eno: da se lahko svobodno odločiš, da nisi svoboden. To je očitno prava svoboda. Dajte nam svobodo! Ko smo svobodni, smo najbolj pridni! V filmu Footloose, koreografirani karikaturi optimizma, nostalgije in varnosti, se revolucionar od reakcionarja loči le po tem, da pleše. Drzno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.