Marcel Štefančič jr.

23. 12. 2011  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

Alvin in veverički 3

Alvin and the Chipmunks: Chip-Wrecked, 2011
Mike Mitchell

Lost.

Že tretjič nas skušajo prepričati, da so veverice, ki piskajoče, cvileče pojejo, blazno kul – da je torej piskanje isto kot šarm. Rekli boste: naj že izginejo na kak samotni otok! In natanko to se zgodi: Alvin in veverički namreč – jasno, v družbi Jasona Leeja in Chipettes – po krajšem križarjenju obtičijo na samotnem otoku, kjer potem piskajo vse štikle, ki se rimajo na Survivor in Bad Romance. Vidite, izgon na samotni otok ne zadošča. Sporočilo Alvina in veveričk 3, napol animiranega filma, je tako kot sporočilo večine animiranih filmov: bodi to, kar si! In čas bi že bil, da veverice postanejo to, kar so – da torej nehajo peti. In piskati. Veverice ne pojejo, ne.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.