Kritika / Odmev iz namišljenih krajev
Salamandra Salamandra ob predstavitvi nove plošče Črn trn
Salamandra Salamandra je enkrat psihedelično nervozna, drugič hipnotično opojna, tretjič šamansko igriva in četrtič – nikoli prevzetna.
© Miha Fras
Enega od večerov med vrhuncema decembrskega praznovanja je tokrat kazalo preživeti v družbi opojnih zvokov afriške kalimbe, indijskega sarangija, roga, harmonija in še kopice bolj ali manj standardnih inštrumentov in zvočil. Ne, niste spregledali kakšnega novega, zimskega etno festivala, pač pa morebiti »le« promocijski koncert ob izidu plošče Črn trn domače zasedbe Salamandra Salamandra.
Čeprav je zadnji mesec v letu praviloma naklonjen predvsem zabavljaškim muzikam, je solidno napolnjena metelkovska Menza pri koritu dala vedeti, da izmuzljivi peterici kljub zadržanemu pojavljanju v zadnjih letih sledi precej privržencev. Potem ko je zasedba v letu 2004 povila svoj prvenec in pod okriljem Klubskega maratona Radia Študent obredla domače klubovje, smo jo najlažje ujeli na njej domačih (ob)glasbenih taborih Čadrg in Sajeta v okolici Tolmina. V lepem spominu je ostalo njeno druženje s pokojnim poetom Ivanom Volaričem - Feom, člani zasedbe pa svoje glasbene nauke delijo še v nekaterih drugih zanimivih združbah.