Brest feat. Vesna Zornik, KUD CSK France Prešeren

Centru slovanskih kultur France Prešeren bo nastopila glasbena zasedba Brest z vokalistko Vesno Zornik, najbolj znano po svojem opusu pri skupini Katalena. Brest igra spoj popa, rocka, jazza in bluesa, slišimo pa lahko tudi primesi nekaterih alternativnih žanrov. Tokrat bodo predstavili skladbe z nove plošče, ki nosi naslov V polsnu. Na njej je štirinajst novih skladb, za katere je glasbo napisal kitarist Samo Šalamon, besedila pa je prispevala Kristina Kočan. V zasedbi Brest sodelujeta tudi Samo Pečar na baskitari in Bojan Krhlanko na bobnih. Cena vstopnice je 10 evrov, več na spletni strani prizorišča cskfp.si. Več

Nina Dragičević: Ekstenzije užitka, Odprti oder Ljubljana

Nina Dragičević se z zvočno instalacijo Ekstenzije užitka poglobi v zmožnosti zvočnosti ne le kot načina za izražanje užitka, pač pa kot aktivnega agenta užitka. Dve telesi zapustita zasebno, vstopita v javno in vpleteta poslušalke in poslušalce. Ali je užitek resnično romantičen, senzualen, potekajoč občutek, kot je razumljen v konvencionalnem pojmovanju? Ali pa je bolj točka raztelešenja in destrukcije v najbolj konstruktivnem smislu kot tudi nosilec neubesedljivih posledic, ki izidejo natanko iz njegove zvočnosti? Ali ni v tem pogledu ključno vedeti, da je komponistka užitka ženska, morda dve ženski? Ta vprašanja se porajajo in obravnavajo z zvočno instalacijo, za katero boste potrebovali obvezno rezervacijo na pr@cityofwomen, saj je število vstopnic omejeno. Več

All Strings Detached, Muzejska ploščad (MSUM)

Ženski duo All Strings Detached, ustanovljen leta 2013, sestavljata Jana Beltran (glas, elektroakustična kitara) in Vesna Godler (glas, električni bas). Doslej sta v sklopu glasbenega projekta izdali tri albume: Heavy Rain (2014), There’s Something Painful About the Pearls (2017) ter Septet, ki je izšla letos v razširjeni zasedbi. All Strings Detached se je s temnim sodobnim minimalizmom in počasnimi glasbenimi tempi uveljavil kot prepričljiv glas na lokalni glasbeni sceni. Več

Climax: Mort, Galerija Kapelica

V Galeriji Kapelica v Ljubljani bodo ob 20. uri odprli razstavo Betine Habjanič z naslovom Climax: Mort. Umetnica v svojih delih tematizira dihotomijo živali-hrana kot etično nevzdržno zlorabljanje živih bitij. S tokratno razstavo, ki je del večletnega projekta, s fetišiziranimi pripomočki in mizansceno, ki upomenja situacijo v sadovski estetiki, nasilje stopnjuje do absurda, vendar ga obenem obravnava kot sublimnega. Instalacija z erotičnim ubijalskim strojem v posebej za to oblikovani hiši z intimnim in psihološko opojnim ambientom, ki ga ustvarja bližina smrti, je okolje, v katerem si lahko zamišljamo neznosne prizore, podobne tistim, ki jih proizvaja smrtonosna prehrambna mašinerija. Več

Tonje Hessen Schei: iHUMAN, Kino Šiška

Ko stroji postajajo pametnejši, se spreminja tudi opredelitev, kaj pomeni biti človek. Kako umetna inteligenca (UI) vpliva na to, kdo smo? Kako lahko poskrbimo, da jo bomo razvili tako, da bo varna in namenjena za splošno dobro? Katere cilje in vrednote programiramo v svoje sisteme? Ko se vnos podatkov in računalniška moč povečujeta, se soočamo z revolucijo UI, ki spreminja naša življenja in naš svet. Na tej prelomni točki zgodovine, ki jo nekateri imenujejo »novi veliki pok«, le malo ljudi razume, kaj UI v resnici je in kaj nam prinaša prihodnost. iHUMAN je časovno omejena medijska umetnina večkrat nagrajene umetnice in filmske ustvarjalke Tonje Hessen Schei: potovala je v cvetočo industrijo UI, da bi spoznala, kakšne priložnosti in izzive v njej vidijo računalničarji, ki to tehnologijo poganjajo. Na eni strani vidimo, kako optimizira zdravstvo in nam pomaga pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, seznanimo pa se tudi s pomisleki o morebitni zlorabi tehnologije, ki se vedno hitreje razvija. Delo skozi glasove najbriljantnejših umov raziskuje potrebo po mednarodnih standardih in predpisih za razvoj in uporabo UI ter se sprašuje, ali je umetno inteligenco mogoče regulirati. Skozi močne zgodbe nastopajočih oseb in revolucionarno uporabo umetne inteligence pri ustvarjanju filma je iHUMAN najverjetneje med najbolj relevantnimi deli za obveščanje gledalcev o vplivu ene najmočnejših tehnologij našega časa. Tonje Hessen Schei, katere delo se osredotoča na nove tehnologije, človekove pravice, okolje in socialno pravičnost, je tudi avtorica večkrat nagrajenega filma Drone (2014) o tajni vojni brezpilotnih letal, ki jo vodi Cia. Več

Pozicija v (o)risu, DobraVaga

Ob četrti obletnici galerije DobraVaga je 15 v Sloveniji delujočih umetnic in umetnikov orisalo in v tehniki riso print zabeležilo eno ali več izhodišč, povezanih z izrazom pozicija. Besedo »pozicija« so izbrali za vsebinsko izhodišče v času začetnih ukrepov in spremenjenih okoliščin ob pandemiji novega koronavirusa, ki na novo oblikujejo naša stališča. V sedanjih razmerah smo začeli več zahajati v naravo, kolesariti na protestih, razmišljati o lastni potrošnji za določene dobrine, doživeli smo izpraznjena središča mest, se družili še bolj kot prej na družabnih omrežjih in videoklicih, morda doživeli osamljenost, spoznali potrebo po dotiku, delali v novih okoliščinah ali ostali brez projektov, razmišljali o alternativnih oblikah kulturnih dogodkov in jih razvijali. Razstava uprizarja nove razmere, ki nam ponujajo drugo perspektivo in izhodišča za prihodnost ter nas ženejo k odkrivanju alternativ. Izraz »pozicija« pa se pomensko obenem lahko naslanja tudi na sestavo vizualnega dela, na pozicije in likovno strukturo podob, kompozicijo in razporeditev elementov, ki tvorijo zgodbo/vsebino. Umetniki in umetnice: Jure Brglez, Tjaša Cizej, Jaka Juhant, Simon Kocjančič, Tatjana Kotnik, Gašper Kunšič, Lo Milo, Sai Pan, Iza Pavlina, Tereza Prepadnik, Lucija Rosc, Žiga Roš, Helena Tahir, Jaka Vatovec in Tadej Vaukman. Več

Praznik glasbe

Enaindvajsetega junija, na prvi poletni dan, praznuje glasba. Iniciativi Fête de la Musique se letos pridružujejo novi akterji, tako da se bo igralo, pelo in plesalo v kar devetih slovenskih mestih: Ljubljani, Mariboru, Celju, Novi Gorici, Kranju, Ptuju, Murski Soboti, Železnikih in Piranu z okolico. Prisluhnili boste lahko številnim glasbenim žanrom, od klasične in zborovske glasbe prek rocka, popa, kantavtorstva in jazza vse do hiphopa in urbane elektronske glasbe. Več

Zsuzsa Rózsavölgyi: 1.7, Plesni teater Ljubljana

V Plesnem teatru Ljubljana bo v okviru Festivala plesnih perspektiv (U)krep 2020: Nova realnost na ogled solo plesna predstava Zsuzse Rózsavölgyi z naslovom 1.7, ki z igrivim humorjem ter z videovložki o različnih družbenih vidikih ženskega telesa in ženske vloge raziskuje vpliv družbe na žensko naravo prek oglasov, zmanipuliranih medijev in tradicije. S predstavitvijo vlog sodobne ženske nas pripelje do temeljnega vprašanja: Ali bomo svoje biološke zmožnosti ponudili v korist družbe in izboljšali trenutno stopnjo rodnosti v Evropi ali pa bomo pustili, da prihodnost Evrope reši priseljevanje? Več

Razstavi v Novi Gorici in Piranu

V Mestni galeriji Nova Gorica bodo ob 19. uri odprli razstavo Uršule Berlot z naslovom Telesni razlom/Bodyfraction. Umetnica že od svojih ustvarjalnih začetkov združuje zanimanje za likovno in ontološko prosojnost z raziskovanjem meja med organskim in anorganskim, vidnim in zakritim. Že več kot pol desetletja tematizira človeško telo, njegov skriti del, ki so ga vizualizirale sodobne tehnologije. V Mestni galeriji Piran pa bodo uro kasneje, ob 20. uri, odprli razstavo Erika Lovka z naslovom Mož in sonce. Lovko sodi med tiste primorske umetnike, ki prepričljivo predstavljajo mediteranski pol slovenske umetnosti. S svojim širokim ustvarjalnim opusom je opazno zaznamoval tokove sodobne umetnosti v domačem in tudi mednarodnem prostoru. Več

Jure Kastelic: It’s Okay, Until It’s Not, Ravnikar Gallery Space

It’s Okay, Until It’s Not je razstava v dveh delih, zrcalno preslikana iz realnega v digitalni prostor ali obratno. Govori o dvojnosti položaja slikarja Jureta Kastelica, ki živi in ustvarja v Londonu, njegova dela, ki so krasila marsikatero zasebno in javno zbirko po svetu, pa so bila objavljena tudi v medijih, kot so Le Monde, The Guardian in Fast Company. Aktualna razstava je razdeljena v dva dela. Future memories je serija 33 slik manjšega formata na papirju, ki so na ogled v galeriji; slednje beležijo trenutke idilične zasanjanosti, druženja s prijatelji in dekletom, neskončno sončnih počitnic. Štiri slike večjega formata na platnu pa so postavljene v spletno simulacijo. Kasteličevo delo je zmes katastrofičnega, melanholičnega in zabavnega. Več

Tito in tisk, od ikone do kulta

Ob 40. obletnici smrti nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita bo virtualna 3D Galerija Vodnikove domačije Šiška v sodelovanju z Muzejem tiska pripravila razstavo Tito in tisk, od ikone do kulta, po kateri se boste lahko sprehodili prek vmesnika in platforme KUNSTMATRIXX. Razstavo bodo odprli 9. maja ob 20. uri. Njen kustos Ali Žerdin, sicer urednik Delove Sobotne priloge, je iz zbirke starih časopisov izbral tiste, ki pripovedujejo o Josipu Brozu - Titu, njegovem boju, prevzemu oblasti, vladavini in smrti. Najprej so na ogled izvodi časopisov, ki so bili natisnjeni med Pekingom in New Yorkom, vse od leta 1944 do maja 1980. Več

Vsi (filmi) doma

Akcija Vsi (filmi) doma se z izborom brezplačnih slovenskih filmov na spletu nadaljuje tudi ta teden. Ogledate si jih lahko na tej povezavi. Tam bodo na voljo do nedelje, 26. aprila, potem pa bo na voljo že nov sveženj stvaritev domačih avtorjev. Osvežitve lahko spremljate tudi na strani Baze slovenskih filmov na Facebooku na povezavi www.facebook.com/BazaSlovenskihFilmov. Več

Vsi (filmi) doma

Akcija Vsi (filmi) doma se z izborom brezplačnih slovenskih filmov na spletu nadaljuje tudi ta teden. Ogledate si jih lahko na povezavi bsf.si/sl/novice/vsi-filmi-doma/. Tam bodo na voljo do nedelje, 19. aprila, potem pa bo že pripravljen nov sveženj stvaritev domačih avtorjev. Osvežitve lahko spremljate tudi na Facebookovi strani Baze slovenskih filmov: www.facebook.com/BazaSlovenskihFilmov. Več

Vsi (filmi) doma

Tudi številne filmske projekcije so se te dni zaradi ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa preselile na splet. Akcija Vsi (filmi) doma tako tudi ta teden nadaljuje z izborom slovenskih filmov na spletu, ki si jih lahko brezplačno ogledate na povezavi https://bsf.si/sl/novice/vsi-filmi-doma/. Tam bodo na voljo do 12. aprila, med drugim pa so tokrat na voljo celovečerni igrani film Šanghaj (2012) scenarista in režiserja Marka Naberšnika, Igram, sem (2018) Miroslava Mandića ter kratki glasbeni dokumentarni film Bend vs Brand (2018) režiserk Simone Jerala in Hanne Szentpeteri. Več

Freud, Netflix

Na Netflixu si lahko od 23. marca ogledate najnovejšo serijo o Sigmundu Freudu, utemeljitelju psihoanalitične šole v psihologiji, ki uči, da podzavestni motivi naše duševnosti vplivajo na številne oblike našega vedenja. Gre za avstrijsko-nemško koprodukcijo, ki si jo lahko predvajate tudi v angleški sinhronizaciji. Prva sezona ponuja osem epizod in se osredotoča na življenje mladega Freuda (igra ga Robert Finster), ki skuša leta 1886 na Dunaju razvozlati različne misterije, družbo pa mu delata medij Fleur Salomé (Ella Rumpf) in policist Alfred Kiss (Georg Friedrich). Scenarij spaja resnične dogodke in jih nadgrajuje z nadnaravnimi vložki, kar so nekateri TV-kritiki presenetljivo označili za poživljajoče. Več

Woodstock - trije dnevi, ki so zaznamovali generacijo, dokumentarni film

Avgusta 1969 se je pol milijona ljudi najrazličnejših poklicev z vseh vetrov zbralo pri majhni mlekarski kmetiji na severu države New York. Prišli so poslušat izjemen koncert, ki je na enem odru združil številna največja glasbena imena tistega časa, od Jimija Hendrixa in The Who do Janis Joplin in The Jefferson Airplane. Festival Woodstock je zaznamoval utrip generacije divjih šestdesetih, ki so v ZDA in po svetu sprožila kulturno revolucijo. Dokumentarni film »Woodstock  - trije dnevi, ki so zaznamovali generacijo« (2019) sta režirala Barak Goodman in Jamila Ephron. Film v pripovedih udeležencev predstavi zgodbo o političnem in družbenem preobratu, ki je pripeljal do treh zgodovinskih dni, ter o neverjetnih dogodkih, ki so ideale kontrakulture postavili na preizkušnjo. Več o filmu si lahko pred ogledom preberete na uradni spletni strani www.woodstockdocumentary.com. Več

TV POZOR: Westworld & V imenu ljudstva

HBO 23/03 ob 20.00 Več

Videnje 20/20: Sodobna indonezijska družbeno zavzeta fotografija, Galerija Jakopič

»Fotografska skupnost« je pomemben izraz v indonezijskem svetu fotografije – in na tej razstavi bo tudi obiskovalec postal njen del. Skupnost vsakomur ponuja priložnost, da postane vizualni pripovedovalec zgodb, in kar je še pomembneje: zavzet pripovedovalec zgodb. Več

Domen Don Holc, Drama Kavarna

Domen Don Holc je kitarist skupine Koala Voice, sicer pa tudi samostojni glasbeni ustvarjalec (njegovo glasbo ste lahko zasledili tudi v gledališču in v filmu Unstil/Nemir). Pred kratkim je nastopal tudi s Tomom Hollistonom iz skupine Nomeansno, s prej omenjeno indie zasedbo Koala Voice pa se je pred časom vrnil s turneje po Balkanu, kjer so predstavljali svojo tretjo ploščo Woo Horsie. Med pripravami na nove projekte, med drugim tudi samostojni prvenec, bo v intimnem vzdušju priredil akustični (torej unplugged) koncert v Kavarni Drama. Več

Paloma, Slovensko mladinsko gledališče

Uprizoritev se bo naslonila na zgodbo o tovarni Paloma - Sladkogorska, v kateri so izdelovali higienski papir za vso nekdanjo Jugoslavijo in ki je pravzaprav razlog, da se je okoli nje razvilo naselje. Krmarila bo med tremi obdobji v življenju kraja. Sedemdesetimi, ko so bili ljudje polni sanj in upanja ter usmerjeni v boljšo prihodnost. Devetdesetimi, ko se je sistem spremenil in so zaradi uvajanja novih tehnologij začeli izgubljati službe. In današnjim časom, ko diskurza o prihodnosti ni več, blokovska stanovanja samevajo, mladi pa večinoma odhajajo. Intimne zgodbe odpirajo ogromno tem, povezanih s širšimi družbenopolitičnimi vprašanji: Kako so politični projekti gradnje krajev vplivali na življenje ljudi? Kakšna je usoda malega človeka, ki se je znašel znotraj monokulturnega konteksta? Kako s tem shajati danes? Predstavo je režirala Brina Klampfer, v njej pa igrajo Tamara Avguštin, Iztok Jug Drabik, Draga Potočnjak, Romana Šalehar, Stane Tomazin in Dario Varga. Več

Falling Angels, SNG Maribor Premiera

V Mariboru bo na ogled virtuoznost triptiha v koreografiji Alexandra Ekmana, Edwarda Cluga in Jiřija Kyliána. Gre za tri koreografske stvaritve Falling Angels, Handman in Left Right Left Right, ki so nastale za nizozemsko plesno gledališče. Glasbo zanje pa so prispevali Mikael Karlsson, Milko Lazar in Steve Reich. Več

Nikola Kekerović: Hardcore teza, Kino Šiška

Tema Hardcore teze izvira iz avtorjevega poznavanja drž hardcore punk glasbe. Umetnik Nikola Kekerović je v razstavo vključil tudi performans, saj je v njej uporabil svoj glas in posnetke z mobilnega telefona. Kekerović (letnik 1991) je diplomiral iz slikarstva na Akademiji umetnosti Univerze v Banjaluki ter je soustanovitelj in član projekta Apartman za popularizacijo sodobne umetnosti v Bosni in Hercegovini (BiH). Leta 2017 je bil sprejet na magistrski program javna umetnost in nove umetniške strategije na Univerzi Bauhaus v Weimarju ter se preselil v Nemčijo. Tam je prejel tudi nagrado Born to be Bauhaus, po končanem študiju pa se je preselil v Berlin, kjer danes živi, ustvarja in razstavlja. Več

Ustanova: Umfang, Gala hala

Kvir platforma in didžejevski kolektiv Ustanova ter feministično-kvirovski festival Rdeče zore tokrat združujeta moči in v Ljubljani premierno predstavljata ameriško didžejko in glasbenico Umfang, soustanoviteljico kolektiva Discwoman. Umfang je že pred leti opozarjala na neenakosti med spoloma v glasbeni industriji, zato je začela pripravljati dogodke, kjer med nastopajočimi prevladujejo ženske. Tako je nastala znana serija festivalov Technofeminism, ki osvetljuje premalo zastopane talente. Podobna je bila tudi misija kolektiva Discwoman, ustanovljenega leta 2014, v katerem so se članice zavzemale, da umetnice, ki se identificirajo kot ženske, dobijo plačane nastope. Discwoman je tako postal globalna sila za napredek v plesni glasbi, ki sodeluje z več kot 150 izvajalci, navdihuje oblikovanje podobno mislečih kolektivov in spodbuja pogovor o vključevanju in raznolikosti v glasbi. Več

K4 Roza: Taste of Berlin

Sobotna K4 Roza bo tokrat obarvana berlinsko, za mešalnimi pulti se bodo namreč zvrstili berlinski didžeji Ady Toledano, Touché in aMinus, ki se jim bo pridružil ljubljanski Holomondo, za vizualije pa bo poskrbela VJ 5237. Klubski dogodek bo ponudil preplet dveh plesnih svetov, elektronskega in popastičnega. Več

Lola Marsh + Meimuna, Kino Šiška

V Šiško se vrača indie pop zasedba Lola Marsh, tokrat bo predstavila novi album, naslednik prvenca Remember Roses. Ustvarjalno jedro skupine tvorita pevka Yael Shoshane Cohen ter multiinštrumentalist Gil Landau, spremljajo pa ju tudi dodatni odrski godci. Tokrat v luči novih singlov Echoes in Only For a Moment. Pred Lolo Marsh bo nastopila Meimuna, glasbenica, na katero so vplivali Bon Iver, José Gonzales in Big Thief, ustvarja pop na stičišču folka in eksperimentale ter spretno krmari med upanjem in melanholijo. Več

Nemanja Golijanin: Leto prašiča, Ravnikar Gallery Space

Blaginja, sreča in dobre možnosti. To so stvari, ki naj bi nam jih prineslo lansko leto, v kitajskem horoskopu poimenovano »leto prašiča«. Nemanja Golijanin (letnik 1983), eden zanimivejših srbskih umetnikov mlajše generacije, je v seriji del Leto prašiča izhajal iz kulturnega pojava, globoko ukoreninjenega v kolektivno zavest. Prašič je v umetnosti največkrat simbol sreče ali strahu, spet drugič predstavlja slavje, posmeh in nenaklonjenost, umetnik pa ga skozi sodoben kontekst osvetljuje kot posrednika med posameznikom in svetom. Pri tem je sestavil zgodbo, v kateri je prašič sredstvo ter metafora nenasitnosti in pohlepa nove dobe in ki nam ponuja natančen vpogled v realnost obstoja posameznika in družbe. Golijanin pri ustvarjanju izhaja iz interpretacij in analiz osebnega arhiva: fotografij, knjig in igrač, ki skozi oddaljene spomine in pretečene dogodke dobivajo nove pomene in perspektive. V svoje delo pogosto vključuje simbole pop kulture, s humorjem pa problematizira vlogo posameznika in bistvo obstoja. Več

Zoran Mušič: Obsojeni na upanje – risbe iz Dachaua, Moderna galerija

Dachauske risbe Zorana Mušiča iz leta 1945 so leta 2016 odkrili v arhivih Narodnega združenja italijanskih partizanov, eno pa v Pokrajinskem inštitutu za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini. Celoto spremljajo odlomki iz pričevanj preživelih iz nacističnih taborišč in tistih, ki so jih osvobajali. Več

Muzikofilija, Anton Podbevšek Teater

V režiji Ivane Djilas bo uprizorjena predstava Muzikofilija, v kateri nastopajo Aleš Valič, Aljaž Jovanović in Boštjan Gombač, nastala pa je v sodelovanju Anton Podbevšek Teatra in Cankarjevega doma. Predstava sloni na delu Oliverja Sacksa (1933– 2015), kliničnega nevrologa in univerzitetnega profesorja, ki je zaslovel že s svojo prvo knjigo Prebujanja (1973). Ta govori o preživelih po pandemiji spalne bolezni, o njej pa so slabih dvajset let po izidu knjige posneli tudi film z Robinom Williamsom in Robertom de Nirom v glavnih vlogah. Odgovoru na vprašanje o smislu človekovega bivanja se je Sacks najbolj približal v zgodbah o možganih in glasbi (Muzikofilija 2007), ki jih je zbiral vse od šestdesetih let. Zgodbe o terapevtski moči glasbe namreč kažejo, da je glasba močnejša, kot si sploh lahko predstavljamo, in da igra ključno vlogo pri razumevanju človeka, njegovih možganov in njegove zavesti. Več

Kliči M za Macbetha, Slovensko mladinsko gledališče (SMG)

V režiji Matjaža Pograjca je nastala predstava Kliči M za Macbetha, v kateri so uporabili sonete Williama Shakespeara v prevodu Janeza Menarta in Srečka Fišerja. V uprizoritvi igrajo Jurij Drevenšek, Klara Kastelec, Blaž Šef, Matija Vastl, Željko Hrs, Matej Recer, Ivan Peternelj, Janja Majzelj in Daša Doberšek. »Kdor lomi kosti, lomi tudi svoje srce, in ni je močnejše osti, kot so petje, glasba in nekaj na noter obrnjenih razbitih verzov velikega barda. Pa že zatuliš v luno, medtem ko sediš v temačnem baru, kjer ti delajo družbo samo miza, nekaj stolov, crkujoča sveča, kozarec rdečega vina in devet igralcev, ki pripovedujejo zgodbo o Macbethu in njegovi hudičevki,« so zgodbo poetično opisali gledališčniki. Več

Rebeka Lukošus: Počasi, DobraVaga

Rebeka Lukošus se predstavlja s striparskim zinom Počasi. Ilustracije s svojimi živimi barvami na prvi vtis delujejo vedro in razgibano, zgodba, ki nam jo pripovedujejo, pa je v resnici kratka in umirjena. Gibi so minimalni, dejanja malenkostna, celoten potek dogodkov počasen. V stripovskih sekvencah se zgodi komaj kaj, skoraj nič. Umetnica se je rodila leta 1995 v Latviji, kjer je tudi diplomirala iz vizualne umetnosti. Za seboj ima več razstav v Evropi, ilustrirala pa je tudi za številne literarne in otroške revije ter prozo. Več