Goran Kompoš

  • Goran Kompoš

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Cher: Dancing Queen

    Avtorji glasbene komedije Mamma Mia! Spet začenja se so popravili napako iz prvega filma in v zvezdniško zasedbo igralcev, ki prepevajo komade legendarne švedske tovarne hitov ABBA, povabili neustavljivo ameriško ikono Cher. Z izvedbo skladbe Fernando je najprej »ukradla« filmski šov, zdaj pa je posnela še devet novih priredb skupininih najprepoznavnejših uspešnic. (Nedotakljivih) izvirnikov ni zasenčila, toda to niti ni bil njen namen. Za to, da plošča očara, je bilo dovolj nekaj lepotnih popravkov po zapovedih sodobnega plesnega popa, predvsem pa Cher in njen, pri 72 letih, še vedno osupljiv glas. Za nameček plošča ne skriva niti tega, da so se na snemanju očitno prav imenitno zabavali. Več

  • Goran Kompoš

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Kalu: Get Well Soon

    Luka Uršič oziroma Kalu na prvencu ni kalkuliral. Nič nenavadnega ne bo, če bomo skladbe z njega v prihodnjih mesecih ujeli ne samo na alternativnem Radiu Študent, ampak tudi na valovih kakšne komercialne radijske postaje. Slišali jih bomo na koncertnih prizoriščih s posluhom za sodobno (pop) glasbo, kot glasbeno kuliso v trendovskih lokalih ali pa bomo ob njih poplesavali na kakšnem klubskem dogodku. A to ne pomeni, da se je Uršič s ploščo Get Well Soon namenil ugoditi vsem okusom. Resda je čista, preprosta, nezahtevna in zato zelo poslušljiva. Ampak je tudi (zvočno) kompleksna in večplastna. Zato se zdi, da jo bodo zares slišali predvsem tisti, ki cenijo avtentično glasbo. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Samorastniška balkanska bejba

    Čeprav je osrednje dogajanje že mimo, bo še vse do konca oktobra kulturno dogajanje v Ljubljani narekoval 24. festival Mesto žensk, v okviru katerega so se na različnih lokacijah zvrstile številne okrogle mize, predavanja, (večmedijski) performansi, filmske projekcije, razstave in glasbeni dogodki. Po praksi iz preteklih izvedb festivala je tudi letošnja ponudila vsebinsko zelo razgiban program, zanimiv tako za obiskovalce kot tudi gostujoče govornice in ustvarjalke. To je v intervjujih poudarjala tudi glasbenica Ana Rab alias Gnučči, preden nas je prejšnji petek v Centru urbane kulture Kino Šiška s svojim energičnim nastopom zazibala v prijetno poplesavanje. Več

  • Goran Kompoš

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Ólafur Arnalds: re:member

    Priznani islandski skladatelj in multiinstrumentalist, ki si je naklonjenost občinstva pridobil s sodelovanjem z nemškim mojstrom prepariranega klavirja Nilsom Frahmom, s četrto solistično ploščo odpira novo poglavje. Njeno ogrodje je zasnoval okoli treh klavirjev, od katerih se dva (pol)avtomatizirano odzivata na njegovo igranje, s katerim sicer ostaja zvest postklasičnemu minimalizmu, cinematičnosti in prepoznavni islandski melanholiji, kakršno zelo dobro poznajo feni sanjavih postrockerjev iz zasedbe Sigur Rós. Če ni bilo jasno že prej, Ólafur Arnalds s ploščo re:member zdaj ne pusti dvoma, da je pokojni skladatelj Jóhann Jóhannsson dobil pravega naslednika. Več

  • Goran Kompoš

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Elektronika za radovedne

    Da bomo letos na desetem festivalu Sonica videli nekaj vrhunskih ustvarjalcev, je bilo jasno že poleti, ko je organizator MoTA – Muzej tranzitorne umetnosti – začel objavljati prva imena nastopajočih. Toda tega, da bo končen program, ki se je prejšnji teden odvijal na različnih prizoriščih po Ljubljani, tako bogat in atraktiven, si nismo upali pričakovati niti po tihem. Njegov glasbeni del je ponudil kopico izjemno cenjenih kreativcev iz polja elektroakustične avantgarde na eni in elektronskih (klubskih) avanturistov na drugi strani. Ob nastopih slednjih je bilo spet jasno, da klubska elektronika lahko ponudi veliko več kot zgolj kuliso za plesno evforijo. To pa ne pomeni, da smo bili prikrajšani za plesne užitke. Več

  • Goran Kompoš

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    The Feminalz: Technoburlesque: Image Snatchers 2

    »Technoburleska« Tatovi podob, hit domačih underground gledaliških odrov, je letos vstopila v že šesto sezono. Zakaj ostaja tako aktualna, zdaj lahko sklepamo tudi po izvrstni drugi mali plošči z glasbo iz te predstave, s katero njeni ustvarjalci motrijo aktualno družbenopolitično dogajanje doma in po svetu. Igralci z interpretacijami sicer ne dajo veliko na raperske norme, toda njihove zabavne, humorne in hkrati kritično pronicljive zgodbe o kapitalistih, beguncih in podobnih temah, ki majejo Slovenijo, Evropo in ZDA, zato le še bolj oživijo. Tudi zaradi igrive producentske taktirke elektronskega mojstra Luke Prinčiča, ki se tokrat spoprime s popoidnim hiphopom, electrom (in Donno Summer). Več

  • Goran Kompoš

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Beak>: >>>

    Zdi se, da gre Geoffu Barrowu to, da vse, česar se loti, ostaja v senci njegove matične zasedbe Portishead, precej na živce. Glede na vse, kar je počel v zadnjih desetih letih, v času po izidu zadnje Portisheadove plošče, je nezadovoljstvo upravičeno. Nobenega dvoma ni, da je že od konca leta 2009 osredotočen predvsem na drugo zasedbo, Beak>. Ta je z izidom tretjega dolgometražca >>> po številu studijskih plošč že dohitela Portishead. Če zraven prištejemo še glasbo za nenavaden film Couple in a Hole, ki jo je trojec na plošči izdal pred tremi leti, ga je celo prehitela. Je pa tudi to, da si novi bend ni pridelal tako široke pozornosti kot kultni Portishead, povsem razumljivo, že zaradi različne glasbe. To z verzom »naše glasbe ne marate, ker se ne predvaja na radiu,« v novi Beakovi skladbi Brean Down navsezadnje oznani tudi sam Barrow. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Dogodki

    Plesna petarda

    Od njegovega odprtja pred desetimi leti smo v Centru urbane kulture Kino Šiška, enem naših osrednjih kulturnih dogajališč, glasbo izkusili že v skoraj vseh pojavnih oblikah. Manjkal je morda le še visokooktanski plesni parti. To ne pomeni, da tam nismo slišali tudi muzik s plesnimi predznaki, niti tega, da se obiskovalci nismo razplesali na mnogih dogodkih. Toda polnokrvnega rejva (menda) vendarle še nismo doživeli. V večji dvorani so ovira verjetno že za ples nerodna stopničasta tla, ostalina nekdanje kino dvorane, manjša dvorana pa naj za plesno veseljačenje ne bi ponujala pravega ambienta. No, za to, da smo se znebili tovrstnih pomislekov in predsodkov, je prejšnji četrtek poskrbel kanadski glasbeni (in matematični) genij Dan Snaith. Z izjemnim DJ-setom, ki ga je odvrtel pod svojim plesnim psevdonimom Daphni, je zakuhal plesno evforijo, kakršno redko doživimo celo v najbolj rejverskih klubih. Več

  • Goran Kompoš

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Kultura

    Actress, nočni slikar opustošenih pokrajin

    To, da bo v okviru letošnjega jubilejnega, desetega festivala Sonica nastopil tudi britanski glasbenik Darren Cunningham, bolj znan pod psevdonimom Actress (Igralka), ki ga je na površje sodobne elektronske glasbe izstrelil njegov pred natanko desetimi leti objavljeni dolgometražni prvenec Hazyville, je verjetno le naključje. Mislimo seveda na obe obletnici. To, da so se ga organizatorji festivala odločili umestiti v letošnji program, pa nikakor ni naključje. Cunningham je z izpeljankami, ki se sicer napajajo v tradiciji techna, a se hkrati izmikajo enostavnim kategorizacijam, v tem času namreč osupnil poznavalce sodobne elektronske glasbe. Več

  • Goran Kompoš

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    David Guetta: 7

    Nova, sedma plošča zvezdnika EDM-ja Davida Guette razkrije vso simptomatičnost sodobne mainstreamovske pop glasbe. Zanjo je angažiral kar 31 koproducentov in približno še enkrat toliko tekstopiscev in pevcev (npr. Justin Bieber, Sia, Nicki Minaj, Bebe Rexha). Večina jih je sodelovala pri prvih 15 skladbah z dvojne plošče, zato ne preseneča, da je rezultat povsem generična mešanica spranih (plesnih) pop muzik. Več Guette dobimo na drugem delu plošče, s katerim se pod novim psevdonimom Jack Back vrne k svojim »podtalnim house koreninam«. Vsaj po njegovi razlagi, ki pa je povsem sprta s stvarnostjo. Ampak po mukotrpnem prvem delu prežvečen tech house z drugega dela plošče učinkuje kot balzam za ušesa in duha. Več