Goran Kompoš

  • Goran Kompoš

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    balans: a vam je jasno

    Ob poslušanju tretjega dolgometražca zasedbe balans se porodi domneva, da ga je ljubljanski dvojec precej verjetno izoblikoval na podlagi izkušenj, ki jih je pridobil z nedavno udeležbo na Klubskem maratonu Radia Študent in festivalu Ment. Predvsem prvo polovico plošče zaznamujejo kompaktni, postpunkovski komadi z okusom po zlatem obdobju Madchestra. Druga polovica ponudi uravnoteženje v prepoznavnejši, psihedelični, mistični noisepopovski podobi, značilni za newyorške glasbene posebneže z začetka tisočletja. No, dvojec oba dela plošče lepo poveže z lo-fi estetiko, dadaističnimi, humornimi in angažiranimi besedili in s še večjim pogumom pri raziskovanju svojih inštrumentov in glasov. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Genialni šovmen

    Benjamin Clementine, angleški glasbeni posebnež, pevec, pianist in skladatelj, je pri nas prvič nastopil pred poldrugim letom, ko je v napolnjenem Kinu Šiška predstavljal svojo drugo ploščo I Tell a Fly. Ker je to (za zdaj) njegova zadnja plošča, nas je nedavno nekoliko presenetila napoved o njegovem ponovnem obisku naših odrov. Še bolj zato, ker naj bi se koncert zaradi intimnejše narave akustičnega nastopa z godalnim kvintetom zgodil v Cvetličarni. Na koncu so organizatorji zaradi velikega zanimanja koncert prestavili v Kino Šiška, kjer je Clementine spet nastopil v polni dvorani. In najbrž bi jo napolnil tudi, če bi tam spet nastopil že prihodnji mesec. Ja, ko enkrat v živo slišiš njegov osupljivi glas in vidiš njegovo teatralno, enigmatično odrsko prezenco, se priložnosti za to, da ju ponovno izkusiš, preprosto ne moreš upreti. Več

  • Goran Kompoš

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Shekuza: De Sica

    Miha Šajina alias Shekuza, ki ga širše občinstvo pozna kot klaviaturista rock posebnežev Moveknowledgement in kot neutrudnega techno didžeja, s svojim solističnim prvencem zdaj nagovarja predvsem elektronske sladokusce. Čeprav se s ploščo De Sica poznavalsko loti raznoterih elektronskih slogov, tudi tistih prikrojenih za plesišča, se dobršen del njenega šarma namreč skriva v sami zasnovi, ki je v celoti osredinjena okoli vijačenja in delikatnega oblikovanja zvoka z modularnim sintetizatorjem. Sta pa Shekuzov zahtevni in zamudni študij inštrumenta ter njegovo podrobno poznavanje sodobnih elektronskih smernic hkrati dobra razloga za to, da plošča ne bo zapihala le na duše elektronskih piflarjev. Več

  • Goran Kompoš

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Holly Herndon: PROTO

    Umetna inteligenca tudi v svetu glasbe že dolgo ni več novost. Od prvih računalniško ustvarjenih kompozicij pred več kot pol stoletja smo dosegli stopnjo, ko je najnovejša tehnologija z analizo ogromne količine zbranih podatkov postala tako rekoč sestavni del ustvarjanja generičnih mainstream hitov. Čas, ko bo UI sposobna povsem izločiti človeški dejavnik, je vse bližji. O filozofskih, pa tudi povsem praktičnih vidikih tega trenutka se na svoji novi, tretji plošči sprašuje ameriška elektronska skladateljica Holly Herndon. Ta je ploščo zasnovala v sodelovanju z UI-sistemom, ki ga je v zadnjih treh letih razvila skupaj s še z dvema programerjema in ga ljubkovalno poimenovala Spawn. Gre za sistem, ki je sposoben skoraj popolne avtonomije, zato plošča ponudi nekaj osupljivih trenutkov. Ker pa ga je glasbenega jezika naučila Herndonova, končni rezultat vendarle ni bistveno drugačen od tega, kar je prodorna glasbenica ponudila na prejšnjih ploščah. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Kultura  Za naročnike

    Soočenje klavirja in kitare

    Koncertni cikel Džez pri koritu pod okriljem KUD Mreža je bil skoraj desetletje priljubljeno zbirališče ljubiteljev jazzovske in improvizirane glasbe. Njegova ekipa se je leta 2015 nato zaradi različnih okoliščin poslovila od stalnega prizorišča v klubu Menza pri koritu, cikel preimenovala v FriForma, svoj z (avdio)vizualnimi umetnostmi nadgrajeni program pa v obliki koncertov, performansov in umetniških rezidenc začela izvajati na številnih drugih prizoriščih. Da je ta tudi pod novim imenom ostala zvesta poslanstvu predstavljanja drznih (glasbenih) vsebin, je bilo jasno tudi minuli torek, ko je FriForma z dvojnim koncertom premierno gostovala v klubu Cankarjevega doma. Najprej je mednarodna zasedba Ahmed, sestavljena iz uveljavljenih posameznikov, z jazzovsko (de)konstrukcijo na novo osmišljala pomembne glasbene nauke ameriškega skladatelja in basista sudanskih korenin Ahmeda Abdula-Malika. Nato pa sta v prosto improviziranem setu moči združila še skladateljica in pianistka Kaja Draksler ter nizozemski kitarist Terrie Hessels, sicer soustanovitelj tudi pri nas zelo priljubljenih eklektičnih anarhopankerjev The Ex. Več

  • Goran Kompoš

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Amon Tobin: Fear in a Handful of Dust

    Tisti, ki so upali, da se bo kultni elektronski mojster osem let po avant(uristični) plošči ISAM – z njo je obredel vse najpomembnejše elektronske festivale, pa tudi eminentne institucije, denimo sydneyjsko operno hišo – vrnil h glasbi, s katero je na prelomu tisočletja zaznamoval smernice vplivne založbe Ninja Tune, so se ušteli. Že na prvi posluh je namreč jasno, da ostane zvest vrhunski zvočni arhitekturi s predhodnice. Toda če smo na tej občudovali Tobinove tehnične sposobnosti, z novo ploščo razpre osupljivo paleto kompleksnih, introspektivnih razpoloženj. Fear in a Handful of Dust je Tobinova daleč najbolj emotivna plošča, pri čemer pa je treba vedeti, da svojih čustev ne nosi na rokavu. Doslej elektronski presežek leta! Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Dogodki

    Noise rock proletarci

    Level Up si je s koncerti, ki jih zadnji dve leti približno enkrat na mesec pripravlja v klubu Channel Zero na ljubljanski Metelkovi, upravičeno pridelal zaupanje glasbenih entuziastov. Čeprav praviloma gosti – vsaj med širšim občinstvom – manj prepoznavne bende, je zdaj že očitno, da so organizatorji zelo pozorni na to, koga povabijo. Tudi če benda (še) ne poznate, ste lahko prepričani, da boste skoraj zagotovo doživeli zelo dober koncert. Nič drugače ni bilo minulo nedeljo, ko se je cikel za enkratno priložnost preimenoval v Level 50 in se s to gesto pridružil pobudi Scena podpiše, s katero so številni producenti kulturnih dogodkov ob petdesetletnici Radia Študent izkazali priznanje njegovi vlogi na domači neodvisni in alternativni sceni. Ozvočenje v nedeljsko polnem klubu so najprej suvereno ogreli v domačem podtalju uveljavljeni glasbeniki, zbrani v novi alter rockovski zasedbi Body Says No, njegovo kapaciteto pa so na stresen test nato postavili še bostonski hrupni rockerji Kal Marks. Slabo se je končalo le za mikrofon podivjanega frontmana. Več

  • Goran Kompoš

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    Sunn O))): Life metal

    Pomemben čar kultnih seattelskih drone metalcev so nedvomno koncerti, na katerih v polnosti začutimo fizično potentnost njihovih masivnih rifov. Ni naključje, da sta si osrednja člana zasedbe novo ploščo zato želela posneti s cenjenim tonskim mojstrom Stevom Albinijem, ki slovi po tem, da je na posnetke sposoben ujeti gole esence bendov. Ta je Sunn O))) zato, da je ujel srčiko njegovega zvoka, posnel na magnetofonski trak. Plod tega je plošča, ki ponudi občutek, da stojite neposredno pred ojačevalci in glasnim ozvočenjem zasedbe. Ja, v ospredju so spet osupljive brneče kitarske plasti, dobi pa izraz tokrat še simfonični prizvok, za katerega sta poskrbela čelistka Hildur Guðnadóttir in organist Anthony Pateras. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Dogodki

     Postrockovska katarza ...

    V Kinu Šiška so v zadnjem mesecu močno zapihali na duše privržencev kitarskih muzik. Začelo se je z bluesovskimi vragolijami Jona Spencerja in njegovega novega benda, nadaljevalo s stoner ritualom zasedbe Sleep, prejšnji petek pa so po štirih letih tam spet nastopili kultni japonski postrockerji Mono. Trije unikatni bendi, trije vrhunski (in razprodani) koncerti. Vsaj pri Monu pa tudi zamujena priložnost za to, da organizatorji njegovega koncerta niso prestavili v zgornjo, večjo dvorano. Ne le zaradi velikega zanimanja, temveč zato, ker bi kvartetova razširjena zvočna paleta, ekstremnejša in kompleksnejša dinamika ter še bolj epska podoba skladb z nove plošče Nowhere Now Here na velikem odru lažje zadihale. Več

  • Goran Kompoš

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    The Matthew Herbert United Kingdom and Gibraltar European Membership Referendum Big Band: The State Between Us

    Ime benda pove skoraj vse: Matthew Herbert, britanski producent, skladatelj in aktivist, se je z novo ploščo lotil vprašanja brexita. Ali še raje svoje britanske identitete, z zvokom ujete med pripravo angleškega zajtrka, demontažo Fordove fieste, korakanjem okoli rezidence britanskih premierov, raznimi političnimi shodi in še kopico brexitovskih referenc. Ambiciozna plošča, izrazno ujeta med jazzovskim swinganjem in subtilno elektroniko, zagovornikov izstopa verjetno ne bo spreobrnila, bo pa morda komu dala še en povod za vnovičen razmislek. Več