Grega Repovž

Grega Repovž

20. 1. 2012  |  Mladina 3  |  Uvodnik

Predsednikova poteza

Nobenega dvoma ni, da predsednik republike Danilo Türk s predlogom, naj stranke za naslednjega slovenskega predsednika vlade imenujejo Marka Voljča kot nekoga tretjega, ki ni ne Janković ne Janša, misli resno. Türk preprosto ni človek, ki bi bil zmožen dajati takšne predloge zgolj zato, da bi se na primer zavaroval pred politično kritiko.

Kritiko? Da. Türk je že pred tem predlogom jasno nakazal, da si Janeza Janše ne želi videti na položaju predsednika vlade in da bo v okviru pooblastil, ki jih ima, storil vse, da se to ne bi zgodilo. Ni licemersko pokleknil, češ, to je pač kandidat, ki ima podporo, jaz se ne strinjam, ampak moram ga predlagati. Nič ga ne obvezuje k temu. Niti se ni skril in čakal, da Janševo kandidaturo vložijo poslanci, ki imajo v okviru postopkov prav tako to možnost.

Ta predsednikova poteza je ne glede na končni izid – drugače rečeno, četudi bo nazadnje vlado sestavil Janez Janša – politično čista in predvsem čistilna. Z njo je predsednik na čistino potegnil politike, ki so se pretekli mesec igrali s svojimi političnimi partnerji, slovensko državo (ob vsakokratnem kriku Nam gre za državo!, seveda) in z voljo volivcev.

Igra, prozorna, a težko dokazljiva, je zdaj razkrita. Od malodane dneva po volitvah sta Gregor Virant in Karl Erjavec vedela, da bosta tako ali drugače nazadnje pristala v koaliciji z Janezom Janšo (pri tem pa je sodeloval tudi Borut Pahor, malo iz škodoželjnosti do Jankovića, malo pa zaradi svojega posebnega »odnosa« do Janše). V tem smislu je bil zmagovalec na volitvah Janković le ubogi kmet na njihovi šahovnici, državljani pa prav tako.

In ni mogoče zanikati: končni vtis je bil, da je Janković neuspešen kot politik, saj mu z zmago v roki zaradi lastne nesposobnosti ni uspelo sestaviti koalicije, Virant in Erjavec pa sta se trudila delovati kot dobrodušna in dobrohotna gospoda, ki pa jima prav zaradi Jankovića nazadnje ni preostalo drugega, kot da se začneta resno pogovarjati z Janšo. A kot je razkrila koalicijska pogodba, so bili vsi (tudi Erjavec) in vse dogovorjeni, še preden so se nehali pogovarjati z Jankovićem. Kako na hitro sta opustila zamisel, s katero sta skupaj z Žerjavom skoraj mesec blokirala pogovore, češ, mi bi radi tretjega človeka. Vse sta naredila, da je bil Janša lahko predstavljen kot neizogibna možnost.

Zaradi predsednikove pobude od srede ne Virant ne Erjavec ne moreta več trditi, da sta bila prisiljena vstopiti v koalicijo z Janšo. Da vanjo vstopata zaradi hitenja – Slovenija nujno potrebuje vlado! –, bo tudi nekredibilno govorjenje, če vemo, da sta bila pripravljena ves mesec zapraviti le za to, da sta izvedla svoj dramolet. Ne, sta na čistini. In tam stoji tudi Pahor, še eden izmed tistih, ki so govorili, da imajo z Jankovićem težave. Ni šlo toliko za Jankovića, kot je šlo za to, da so si vsi trije želeli imeti Janšo na položaju predsednika vlade. Zakaj tega niso povedali in pokazali? Zaradi volivcev. Ki jih, če bi to vedeli, ne bi volili. Njim so želeli to prikriti. Jasen dokaz so javnomnenjske raziskave.

Ker vsi veliko govorijo o transparentnosti, jim je predsednik dejansko pomagal – nič jih ne dela tako transparentne kot ta predsednikova poteza. Ne glede na to, kaj bodo zdaj naredili, se ne bodo mogli več skrivati za Jankovićem.

Mimogrede: kdo je večji prevarant, tisti, ki zavede svoje volilno telo, ali poslanec, ki prestopi na drugo stran in govori še vedno tisto, kar je govoril pred volitvami?

A če bi našteti politiki videli širše – in ni mogoče izključiti, da so tega zmožni –, bi morda opazili, da je predsednikov predlog v resnici res politično čist in v teh razmerah pravi. Voljč je boljši kandidat od obeh, od Jankovića in od Janše. Preprosto je iz višjega razreda. Türk je tako v imenu državljanov opravil delo, ki bi ga morala strankarska politika opraviti sama. Če gre politikom, ki ves čas prisegajo zvestobo tej državi, res zanjo, bodo predsednikov predlog podprli. Kar bi bilo veliko večje dejanje, kot se zdi na prvi pogled.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.