Grega Repovž

Grega Repovž

 |  Mladina 11  |  Uvodnik

Mesije vsepovsod

Rado Pezdir je prejšnji teden razkril tisto, o čemer mediji poročajo že okoli 20 let. O tem je bilo napisanih res nešteto člankov, organiziranih nešteto konferenc, zaradi tega smo ustanovili protikorupcijsko komisijo, pa sprejeli zakon o lobiranju itd. Da se to dogaja – o tem ne dvomi nihče. In razen tistih, ki to počnejo, nihče ne misli, da je to prav.

A on, ki je nekakšen mesija, je rekel, da se to ne gre. Mediji so bili navdušeni! Postavil je standarde, s katerimi se je mogoče le strinjati. Le nekaj težav je. Vlada je vmes na ključna mesta – na primer v kabinet predsednika vlade – postavila ljudi, za katere je bilo dokazano, da so bili že v prejšnji Janševi vladi lobistični kanali. Saj jih ni postavila le ta vlada, tudi v prejšnji so bili takšni kanali razkriti.

Mesije imajo vedno napake. Vidijo samo tisto, kar želijo videti. Pezdir je tako spregledal, da ime predsednika njegove vlade nastopa v treh različnih državah v treh ločenih procesih zaradi velike korupcije – ki je potekala prav na način, ki se zdi Pezdirju tako zavržen. Oko vidi, kar oko želi videti.

A ne glede na to: Pezdir ima prav. Po tej državi res hodijo ljudje, ki plačujejo nekim ljudem za to, da vplivajo na zakonodajni postopek. Pezdirjev prijatelj Leo Oblak se je s takšnim svojim dejanjem oglasil kar v podporo Pezdirju. Češ da je plačeval nekomu, da v času prejšnje vlade ni bil sprejet zakon o medijih. Seveda, ko gre za poslovni interes naših, je to legitimno. Znani so tudi primeri, da je na primer nekdo naredil uslugo politiku, tisti pa je v zameno v državno službo vzel njegovega bližnjega sorodnika. Mar ni služba res dobra nagrada? Obstaja boljša? Zavrženo, ni kaj. A prav tako je tudi Janez Šušteršič v službo na ministrstvo za finance vzel Pezdirjevo ženo, pri čemer sploh ne skrivajo, da gre za prijateljski družini.

A ne gre za to, ali je Šušteršič vzel Pezdirjevo ženo v službo. V resnici s tem, da oceniš, da bi kot minister imel za sodelavca nekoga, ki je sicer tvoj bližnji prijatelj, ni nič avtomatično narobe. Zakaj ne bi mogla biti Pezdirjeva žena, pa čeprav ima malo izkušenj, kvaliteten kader? A prav tu se skriva bistvo: seveda je lahko. A ko postavljaš neka merila, v tem primeru zelo ohlapna, ne moreš, ko gre za druge, uporabljati drugačnih. Mar Oblak lahko ščiti svoje interese in plačuje nekoga, da zanj lobira, ko pa nekdo poskuša enako narediti Pezdirju, pa je to nedopustno?

Podoben populistični udar se je ta teden zgodil v primeru poslanca in bivšega urednika Dela Mitje Meršola, ki je bil razkrit kot domnevni dolgoletni sodelavec SDV v času službovanja na britanskem BBC-ju. To sodelovanje, kjer moramo zaupati nekim neverodostojnim zapisom operativcev SDV (kar je tako in tako perverzno), je obelodanila POP TV – kjer so v goste tako radi kot komentatorja političnega dogajanja vabili pokojnega Danila Slivnika, za katerega se je že od leta 1992 vedelo, da je imel enak dosje SDV.

A že ko smo vse to napisali, smo zabredli v nastavljeno zanko. In ta zanka se imenuje slab zgodovinski spomin in nevednost ter manipulativnost.

Saj SDV ni bila nič dobrega. A s SDV se ni šlo preveč šaliti v tistih časih. In če so prišli k tebi, si pač motovilil in upal, da bo tisti agent prišel čim manjkrat. Seveda so eni bolj nasedli tej službi, eni so se je bolj ustrašili, nekateri so sodelovali preračunljivo, nekateri pa so to celo razumeli kot državljansko dolžnost. Ampak bil je drug čas in nepravično je z današnjimi merili presojati tisti čas.

V resnici bi bilo tudi Janeza Janšo brezpredmetno vedno znova opozarjati, da je bil pač dolgo časa ljubitelj tistega režima, da je že kot mlečnozobi mladec rinil v partijo, v brigade in Kumrovec in se ne nazadnje vpisal na najbolj partijski študij v državi (obramboslovje), če ne bi sam ves čas s temi očitki drugim zastrupljal celotno državo. Enako velja za Vinka Gorenaka – v prejšnjem režimu je bil pač visok miličnik in v partiji je vztrajal do leta 1989. V resnici je to za presojo njegovega današnjega delovanja popolnoma vseeno – če ne bi prav on s tem merilom presojal vse, od tožilcev do sodnikov in političnih tekmecev.

In seveda ima dosjeje, ki »zletijo« na vsake toliko tednov v javnost, enkrat o tem, enkrat o drugem, v rokah prav SDS. Lepo skopirane in zložene po imenih.

In medtem, ko potekajo te res »koristne« debate, je minister za finance, mesijev prijatelj, pripravil spremembe dohodninske zakonodaje, ki bodo najbolj koristile prav članom in podpornikom te stranke, podjetnikom, ki so jo tudi finančno podprli, saj bodo po novem manj obdavčeni. V času, ko se povsod reže in pritiska, bodo oni deležni znižanja davčne stopnje. Prilagajanje zakonodaje nekim skupinam in lobijem se sicer imenuje sistemska korupcija. Velja za najbolj nevarno.

In dogaja se danes.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.