13. 4. 2012 | Mladina 15 | Kultura
Kar drži
Borka, eden naših vidnejših didžejev, je le dočakal prvo samostojno (malo) ploščo
Kakšnih deset let je trajalo, da je eden naših vidnejših domačih didžejev Borja Močnik alias Borka, prehodil pot od svojih prvih resnejših producentskih podvigov do prve samostojne (male) plošče.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 4. 2012 | Mladina 15 | Kultura
Kakšnih deset let je trajalo, da je eden naših vidnejših domačih didžejev Borja Močnik alias Borka, prehodil pot od svojih prvih resnejših producentskih podvigov do prve samostojne (male) plošče.
Ker je vmes posamezne skladbe objavljal na različnih kompilacijah domače elektronske glasbe (Chilli Space, K4 Format, RX:TX Sampler itd.), pisal glasbo za teater, sestavljal didžejevske mix tejpe in delal glasbene podlage oziroma beate domačim emsijem (med drugim tudi sedanjemu slovenskemu freestyle prvaku Unknownu), se postavlja logično vprašanje, zakaj je z izidom avtorskega prvenca čakal vse do danes, ko zgoščenkam očitno bije zadnja ura. »Snemanje plošče skupaj z vsemi formalnostmi zahteva približno štiri mesece osredotočenega dela in doslej zaradi številnih obveznosti preprosto nisem našel časa. Ker pa pri založbi RX:TX načrtujemo serijo petih EP-jev, je bila to prava priložnost za to, da tudi sam končno najdem voljo in čas,« pravi Borka, sicer že dobri dve leti član prenovljene RX:TX-ove ekipe.
Prvo ploščo v njihovi seriji je lani objavil producentski novinec Oknai, s sorodnimi smernicami pa se na svoji novi mali plošči ukvarja tudi Borka. Gre za nekakšen odziv na sceno novih beatov, instrumentalne izpeljanke hiphopa, ki je vse bolj priljubljen predvsem v Los Angelesu, dasiravno se tudi znotraj nje že izrisujejo različne struje. V Ljubljani se denimo cepi na tiste mlajše, trendovsko informirane didžeje na eni strani in starejšo generacijo, ki navdih črpa (tudi) v starošolskih naukih hiphopa, na drugi strani. »V svojih setih dam priložnost tako glasbi iz šestdesetih in sedemdesetih let minulega stoletja kot tudi sodobni produkciji. Ne maram žanrskih niš in publiki je treba postaviti izziv,« vztraja Borka.
V zadnjih letih skupaj z Baktom in DJ Woo-D-jem pripravlja serijo dogodkov pod znamko Tetkine Radosti, s katero odkopavajo zapuščino jugoslovanskega funka, soula, šlagerjev … In (pol)pozabljene jugoslovanske popevke je povzorčil tudi za del skladb s svojega novega EP-ja What Sticks, čeprav je sicer precej zadržan do priljubljene prakse vzorčenja eksotičnih vzhodnoevropskih muzik. »Samplanje eksotičnih fraz zavoljo eksotičnosti same je precej nepotrebno početje. Če skladba že sama po sebi ne ponuja presežka, se ji raje izognem,« je odločen.
Obskurne vinilke sicer išče doma in v tujini, vendar pa z njih nabrani vzorci v studiu skoraj po pravilu doživijo temeljito preobrazbo, zato se sled za izvirniki največkrat izgubi. Z izposojenimi zvočnimi fragmenti skladbam postavi le skelet, tega pa nato nadgradi s svojimi sintetiziranimi aranžmaji. Strinja se, da sodobni producenti vse prepogosto objavljajo le napol dokončane skladbe, skice, nastavke različnih idej. Sam raje išče pravo ravnovesje. »Rad imam enostavno, spontano glasbo, brez nepotrebnega kompliciranja, obenem pa skladbo rad vidim kot zaključeno celoto,« pravi.
Plošča What Sticks njegovo razmišljanje povsem upraviči. Skladbe na prvi posluh delujejo razmeroma preprosto, pozornejše uho pa ob njihovi izbrušenosti hitro ugotovi, da so plod dobro podkovanega producenta. Borka, ki je tudi glasbeni kritik, promotor in redaktor avtorskih oddaj na Radiu Študent in Valu 202 (sodelovanje s slednjim zaradi nacionalkinih zapletov s pogodbenimi sodelavci zdaj visi v zraku), sicer pravi, da je preširok pregled nad sorodno produkcijo za ustvarjalca lahko prej ovira kot prednost. Odkrivanje nečesa drugačnega te namreč prej ali slej pripelje do kompliciranja, skladbe pa lahko po neštetih preobrazbah že povsem izgubijo sled za izvirno idejo.
Svoj prvenec vidi kot še eno priložnost, da ga opazijo tuji koncertni promotorji, čeprav so pogostejši nastopi odvisni predvsem od fenovske baze. Pa ima kot del RX:TX-ove ekipe morda vpogled v podatke o radijskih predvajanjih njihove glasbe? »Presenetilo me je, ko sem izvedel, da je bila moja skladba Monkey Business v minulem letu menda največkrat predvajana skladba na radiu MARŠ. Verjetno je šlo za kakšen trik,« je skromen.
Trik ali ne, ugodni odzivi (tudi iz tujine) že kapljajo. Čeprav ploščo uradna predstavitev čaka šele v teh dneh, so njegove nove skladbe že pohvalili profilirani blogerji, v februarju objavljen prvi singel Stringy Thingy pa so pri enem od spletnih portalov/trgovin že umestili v mesečni pregled najzanimivejših plošč.
Ali to pomeni, da nam na njegovo naslednjo ploščo ne bo treba čakati nadaljnjih deset let? Borka v smehu odvrne: »Vse skupaj res vzame veliko časa, zato naj za zdaj ostane pri tem, da bom naslednjo ploščo najverjetneje objavil pri štiridesetih. Pa potem naslednjo pri petdesetih.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.