Grega Repovž

Grega Repovž

 |  Mladina 28  |  Uvodnik

In potem je malo zacepetal

»Naš problem ni to, kar piše Financial Times. Ker Financial Times je napisal tudi, da je glavni problem EU Nemčija in ne Grčija. Pa si to razlagajte, kot si želite.«
—Premier Janez Janša v državnem zboru, 10. julija 2012, o zapisu Financial Timesa, ki je citiral premiera Janeza Janšo, da je Slovenija na dobri poti do grškega scenarija

Janez Janša ni zmožen priznati nobene napake. V tednu dni mu je uspelo demonstrirati razsežnosti te kalimerovske dušice. Najprej se je odzval na odločitev evropskega sodišča za človekove pravice z izjavami, da nimamo denarja za odškodnine izbrisanim, in jih užaljeno nadgradil z napovedjo, da je zdaj Slovenija na poti do grškega scenarija, da se lahko zgodi, da bo morala zaprositi za pomoč. Seveda so mediji to izjavo zaznali. Preprosto zato, ker noben premier še ni dal take izjave. To je namreč popolnoma neuravnovešena izjava – četudi bi država bila v takem stanju, tega ne bi izrekel noben razumen državnik, ker ve, da bo naslednji dan država dobila račun v obliki upadlega zaupanja. Seveda je Slovenija dobila račun. In Janša? Je pač pokazal s prstkom na Financial Times in začel cepetati z nožicami.

Seveda je mogoče Janševo besedičenje racionalizirati, a takrat šele stvari postanejo resne. Finančni minister Janez Šušteršič jih je, ko je reševal slovenske menice, opisal z besedami, da je šlo za notranjepolitično izjavo. Točno tako – a prostodušnost tudi Šušteršiča ne rešuje odgovornosti.

Kaj namreč pravi Šušteršič? Da je za notranjepolitične potrebe Janša pač zavajal javnost in jo zastraševal, pa je to izjavo odneslo čez mejo. Če ne bi šla izjava čez mejo, bi bilo pa vse ok? S prebivalci se to lahko dela – s finančnimi trgi pa ne? A to je Janez Janša: laže in manipulira hitreje, kot misli. In to počne ves čas. Izmisli si, da profesorji delajo štiri ure – zaradi učinka pač. Pa govori o upravičeno in neupravičeno izbrisanih. Še enkrat: tudi če bi bil kdo zločinec, agresor, mu zaradi tega ni mogoče odvzeti državljanstva. Lahko se zoper njega sprožijo kazenski postopki, se preganja. Ampak to nima z njegovim državljanstvom nobene zveze. To je zunajsodni proces.

Še enkrat se je pokazalo, da je edini zaveznik demokracije v Sloveniji tujina – šele ko tisto, na kar slovenski mediji, sodišča in strokovnjaki opozorijo že mesece prej, reče tudi tujina, se pokaže dejanska dimenzija – takrat se večina politikov k sreči strezni. Tako kot se je na primer Šušteršič. Šele takrat kot da uvidijo, da le ne gre za zarote zlokobnih komunistov, pokvarjenih novinarjev, režimskih sodnikov in tako imenovanih strokovnjakov. In to velja za malodane vse politike – no, za Janšo in njegovo četico ne. Zanje so vsi, ves svet, del zarote. Ko je finska televizija YLE razkrila, da je tamkajšnje podjetje Patria podkupilo slovenske funkcionarje, da so kupili njegove oklepnike, so bili krivi finski socialdemokrati. Ko je sodišče za človekove pravice izdalo sodbo o izbrisanih, so njegovi sodniki postali prepisovalci. Ko je Financial Times objavil Janševo izjavo, je Janša novinarje Financial Timesa razglasil za butle. Zarotniki povsod!

A tokrat je bilo škodo kalimerovske premierove izjave mogoče izračunati. Po izračunu dr. Jožeta P. Damijana je višja obrestna mera menic zaradi premierove izjave stala 1,27 milijona evrov. Seveda pa pri večini drugih potez vlade, ki so posledica določitev tega ihtavega trmoglavca na njenem vrhu, izračun žal ni tako preprost – pa so številke verjetno še veliko višje. Začenši z varčevalnim svežnjem, ki si bolj zasluži ime sveženj dokazovanja moči. Kaj zdaj govoriči minister za socialo Andrej Vizjak, da jih ni nihče opozoril, kaj bodo storili 26 tisoč upokojencem. Prvič, to ni res: 48 strani opozoril in pripomb, da gre za šlampasto gradivo, da za njim ne stojijo nobeni izračuni, da gre za neustavna določila itd., je spisala samo služba državnega zbora za zakonodajo. Drugič pa: to je vendar naloga njega kot ministra in njegove ekipe, ne pa na primer upokojencev in njihovih društev. Le mimogrede: na njegovem ministrstvu izračunov posledic sploh niso delali. Ker tudi ukrepov niso pripravili. Zato je bilo govorjenje o privarčevanih sredstvih govorjenje na pamet.

Kazali so mišice. In vse skupaj so dejansko pripravili in izpeljali le z mišicami.

Na katero postavko bo torej premier uvrstil omenjenih 1,27 milijona evrov? Stroški kabineta predsednika vlade?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.