Heni Erceg

Heni Erceg

7. 9. 2012  |  Mladina 36  |  Hrvaška

Seks in devica Marija

Nacionalna indoktrinacija je uničila splošno izobraževanje, tako da zdaj na sprejemnih izpitih na filozofski fakulteti večina kandidatov Aristotela uvrsti med vojskovodje.

Če bi te dni kak malček v osnovni šoli na Hrvaškem postavil vprašanje, ki se vsakemu otroku zdi nadvse tehtno, torej »Kako sem prišel na svet?«, bi dobil dva diametralno nasprotna odgovora. Pri uri verouka bi mu nuna – kajti te večinoma poučujejo ta predmet – blago odvrnila: »Otrok, na svet si prišel po božji volji.«

»Ampak kaj je potem seks in kaj mami in oči počneta ponoči?«

»No, no, seks je nekaj grdega, tvoji starši pa gotovo telovadijo ali kaj takega,« bi ga odločno zavrnila ženska v črnem. K verouku sicer – čeprav je to redkost kjerkoli v civiliziranem svetu – hodijo tako rekoč vsi mali Hrvati v javnih šolah, v dokaz prevlade cerkve v sekularni državi pa lahko navedemo škandalozen podatek, da so tudi na začetku tega šolskega leta učence vseh osnovnih šol pred prvo uro pouka v spremstvu učiteljev odpeljali v cerkve. K blagoslovu! Seveda so se temu uprli le redki starši, socialdemokratska oblast pa drži jezik za zobmi.

Njen minister za izobraževanje je namreč zaposlen z uvajanjem dveh novih predmetov v šole – zdravstvene in državljanske vzgoje –, to pa pomeni, da se bo prej omenjeni malček o tem, kako je bilo z njegovim prihodom na svet, odslej lahko pozanimal tudi pri prfoksu za zdravstveno. Odgovor bi se moral glasiti, da je na svet prišel prav zaradi tiste očkove in mamine »telovadbe«, torej zaradi spočetja, ki je posledica preprostega spolnega akta. Zaradi tega bo seveda v otroški glavi nastala huda zmeda, vendar brez skrbi, težavo je že rešil neki vrli pedagog, ki je dejal, da je »pogled na svet, verski ali politični, nekaj ’za doma’, to pa je gradivo, zasnovano na znanstvenih načelih«.

Pri novem predmetu se bodo otroci poleg tega poučili še o pomenu enakopravnosti spolov, torej jim bodo skušali v glavo vbiti, da so tudi homoseksualci kljub vsemu ljudje, čeprav bo sočasno katehetinja – v isti šoli – odločno zatrdila, da so homoseksualci nevarni bolniki, za katere ni prostora med normalnimi ljudmi. To je med drugim še pred kratkim pisalo tudi v učbeniku za biologijo; trditev so umaknili šele, ko so jih iz Evropske unije pograjali, češ da gre za homofobijo, od takrat pa se ljudje, ki so drugače spolno usmerjeni od večine, sploh ne omenjajo več v šolskih učbenikih.

Nič nenavadnega za šolstvo na Hrvaškem, v katerem je popolno razdejanje že v devetdesetih letih povzročil nevaren in topoglav nacionalistični zanos; »nevšečne« knjige so množično romale v zabojnike za smeti, učiteljstvo pa je brez ugovora sprejelo učbenike, ki so jih napisali najbolj nazadnjaški člani tedanje vladajoče stranke. Posledica – ozkosrčna nacionalna indoktrinacija je popolnoma uničila splošno izobraževanje, tako da zdaj na primer na sprejemnih izpitih na filozofski fakulteti večina kandidatov Aristotela uvrsti med pomembne vojskovodje.

Toda ministrstvo za izobraževanje se noče ukvarjati z bistvom težave, zato se na Hrvaškem še naprej poučuje, kako velepomemben državnik je bil diktator Franjo Tuđman in kolikšne zasluge ima za nastanek države, ki so jo nato, z ničimer spodbujeni, množično zapustili državljani srbske narodnosti. Ni bilo etničnega čiščenja, to je zgolj propaganda sovražnikov naše domovine, množičnega ropanja srbskih hiš in vojnih zločinov pa niso zagrešili hrvaški vojaki, ampak »neznani storilci«. V skladu s temi številnimi revizionističnimi gesli se Tuđmanova soldateska tudi ni borila v Bosni in Hercegovini, ni razkosavala te sosednje države, ni trpala Muslimanov v taborišča ...

Na morebitno pripombo kakega malčka »Toda moj oči se je vendar boril v Bosni in za to dobiva pokojnino!« bo zdaj učitelj državljanske vzgoje verjetno odvrnil, da je malček svojega očija gotovo narobe razumel. Shizofrenija je torej sestavni del tukajšnjega izobraževalnega procesa, saj ima v knjigah še naprej pomembno mesto na primer Mile Budak, čeprav samo kot pisec in ne več kot snovalec rasnih zakonov v nekdanji ustaški državi Hrvaški. In ne kot zločinec, čigar ime še danes nosijo nekatere ulice na Hrvaškem.

Pravzaprav je etnična nestrpnost vpisana v sam kulturni kod naroda, k čemur je seveda občutno pripomoglo prav zanemarjanje izobraževanja. Njegove pogubne temelje zdaj skušajo zgolj kozmetično polepšati z nekakšno državljansko vzgojo, ohranjanjem ustnega izročila o etnični strpnosti kot pomembni demokratični pridobitvi.

Minister pa je, da bi poudaril pomen nove izobraževalne usmeritve socialdemokratov – v skladu s katero se bodo malčki v šoli najprej naučili, kako si umiti zobke in ročice, potem pa se oprijeti knjig, prepolnih revizionističnih podatkov o hrvaški zgodovini, kulturi ..., – za svetovalko za vprašanja prehrane imenoval soprogo sedanjega premiera in svojega partijskega šefa. Gospa Milanović tako zagotavlja svoje storitve pri spreminjanju prehranskih navad malih Hrvatov, saj se je oblast dokopala do strašne resnice, da jih kar 66 odstotkov ne je sadja in zelenjave. Sedaj jim bodo pojasnili neverjeten pomen jabolk in zelene solate, ko bodo prišli domov, pa bodo starši prednje potisnili večji kos poceni črnega kruha in krožnik testenin, mogoče bodo dobili tudi kako okrog ušes. Kajti oba, oče in mati, sta že več mesecev živčna in zaskrbljena, ker sta se znašla v množični kategoriji 320 tisoč brezposelnih, kajti vladajoči še vedno niso našli odgovora na krizo, sadje in zelenjava pa sta tako nesramno draga, da je o zdravi prehrani mogoče samo sanjati.

Jasno pa je, da niti minister za izobraževanje niti njegova svetovalka za prehrano, premierova soproga, tako ali tako nimata kaj dosti stika z resničnostjo, zato je tudi ta mini šolska reforma le del celovite politike farse sedanje oblasti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.