Vlado Miheljak

Vlado Miheljak

10. 1. 2013  |  Mladina 2  |  Dva leva

Poslednji monolog?

(kdo se bo ojunačil prvi)

»Odstopa Jankovića in Janše pa ne pričakuje ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli. Kot je dejal, gre morda le za administrativno napako in bosta lahko oba ustrezno pojasnila, za kaj je šlo.«
—Ekscelenca potrjuje izkazan smisel za humor (STA, 8. 1. 2013)

Iz kabineta Boruta Pahorja so sporočili, da je predsednik zaskrbljen zaradi izsledkov komisije, »saj poglabljajo nezaupanje ljudi v politiko prav v trenutku, ko danes v Bruslju najvišjim predstavnikom EU pojasnjujem napredek Slovenije v spopadu s krizo«.
—Tudi predsednik republike se rad pošali (24ur.com, 8. 1. 2013)

»Svetu stranke SDS bom jutri ponudil svoj odstop, in če jih moja pojasnila ne bodo zadovoljila, bo to pomenilo tudi odstop z mesta predsednika vlade.«
—Celo premier je v zagati odkril smisel za humor (Siol.net, 9. 1. 2013)

Ne vem, komu je bilo v torek v Odmevih huje: ali Janezu Janši ali Rosviti Pesek. Trudila se je biti korektna, rahlo preskakovala ključna dejstva, pozabila, da ima na voljo podvprašanja, s katerimi se preverja tisto, kar intervjuvanec preskoči, česar ne odgovori, pustila, da je namesto o sebi govoril o članih KPK, a izpadlo je klavrno. V torek zvečer je premier stal pred gledalci s spuščenimi hlačami. Janša sicer spada v generacijo, ki je prepričana, da je vse možno pojasniti z dialektičnim materializmom. Stara izobrazba mu tokrat ni pomagala. Lukenj v zgodbi ni bilo mogoče pojasniti »dialektičnomaterialistično«. Nobenega običajnega cinizma in samozavesti ni bilo opaziti.

A Janša ne bi bil Janša, če ne bi šel v protiofenzivo. Vse je, kakopak, zarota. In še enkrat zarota. Zato ne gre dvomiti, da mu bodo njegovi verniki v en glas izrekli podporo. V tem je temeljna razlika med levim in desnim volilnim telesom. V levem volilnem telesu ni pričakovati, da bi po takem poročilu KPK kdo še vztrajal, da Jankoviću ni treba odstopiti. V desnem se bo težko našel kdo, ki bi zahteval odstop Janše. Še več, sedaj dobiva v tvitih, v mejlih in pismih množično podporo v slogu severnokorejskih častilcev dinastije Kim. Zato se mu nezaupnica ne obeta. »Se pa mora tisti, ki jo bo predlagal, zavedati političnih konsekvenc in situacije, ki bi v tej državi nastala,« pokaže na druge. Torej problem ni očitana korupcija, ampak tisti, ki zahtevajo konsekvence!? A rokavico javnemu mnenju je Janša zares vrgel šele, ko je povedal, da bo ponudil svetu stranke odstop, in če bo ta sprejet, bo odstopil kot premier!? Kako? Sedaj bo neka parlamentarna stranka odločala o tem, ali naj koruptivni premier še naprej opravlja funkcijo? Saj vlada ni organ stranke. Saj država (vsaj za zdaj) še ni lastnina stranke.

Pred štirinajstimi dnevi sem na tem mestu zapisal, da bi se moral Janković ojunačiti: češ, oba odstopiva, umakniva se v korist deblokade Slovenije. Saj ne, da sem pričakoval, da bosta poslušala, a danes bi bila junaka, tako pa sta postala bedaka. Mislim, da nimata niti najmanjše možnosti, da se iz tega izvlečeta. Sedaj je šla zadeva predaleč. Menim, da bi z umikom imela celo veliko več možnosti in kredibilnosti za dokazovanje morebitnih nesporazumov, čeprav takšno poročilo ne nastane kar prek palca. Očitno se ne zavedata, da je sedaj v njunih rokah ugled te države, celotne politike, državnih institucij. Kdor to dejstvo ignorira, se mora umakniti kljub morebiti naknadno dokazanim napačnim ugotovitvam poročila. Vsakemu politiku, ki mu je vsaj malo mar za državo, bi to moralo biti jasno. Če bosta vztrajala na položajih in če bosta njuni nekritični strankarski vodstvi (skupaj s poslanci) to ignorirali ter kazali na, menda, protipravnost postopkov KPK, bo Slovenija zabredla v takšno krizo, da na dolgi rok več ne bo možna nobena rešitev. V Sloveniji je ključni problem, da je zaradi destruktivne politike, v kateri vodi Janez Janša, popolnoma razpadel sistem zaupanja v policijo, v tožilstvo, v sodstvo, v ustavno sodišče. V vse institucije države.

A odgovornost ni samo pri dveh akterjih, ampak tudi pri drugih strankah in njih predsednikih. Zanimivo. V torek sta se Erjavec in Žerjav pred kamerami še pridušala. A Janši tega na koalicijskem sestanku nista povedala. In ne nazadnje tudi Virant preveč govori o Janši (in Jankoviću), premalo pa o sebi in svoji stranki. Namreč, ob vseh komentarjih ni enoznačno povedal (podobno kot tudi Žerjav in Erjavec), kaj bo, če bo Janša vztrajal na premierskem položaju. Če Virant ne daje spet lahkotnih izjav, bi moral reči, da je koalicije z Janšo konec. In pika.

Glede na to, da ta kolumna nastaja v sredo popoldan, se sicer lahko zgodi dramatični razplet in odstop obeh akterjev. A ni prav verjetno, da bi se to zgodilo. Zato mora javnost opustiti iluzijo, da je rešitev v sedanji konstelaciji parlamenta. Ali celo računati na avtoriteto predsednika republike, ki v času najhujše politične krize države še vedno klati samovšečne puhlice.

Verjetno bo politična Slovenija lezla v vse hujšo krizo, zato je treba zahtevati, da se oblikuje nekakšna prehodna vlada s strogo omejenimi pooblastili ter da se v razumnem – ne predolgem, ne prekratkem – roku, denimo v začetku jeseni, razpišejo predčasne volitve. V tem času bo kritična javnost morala dokazati, da je sposobna oblikovati alternativo skorumpirani politiki.

Za začetek lahko svojo voljo in namero množično demonstrira že v petek, 11. januarja 2013, na drugi vseslovenski vstaji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.