Vsi se imenujejo Fernandel
Profil slovenskega epizodista
Emil Cerar aka Rasim Softić aka Fernandel na žuru presenečenja, ki so ga v soboto, 12. januarja, ob njegovi 50-letnici pripravili njegovi filmski sopotniki
© Nada Žgank
Leto 1988 je bilo mučno, turobno, napeto, nevarno: zaprli so Janeza Janšo, zgodila se je Roška, ljudstvo je vstalo, sen o demokraciji je začel koketirati s »tisočletnim snom«. In to je preglasilo vse ostalo. Tudi slovenski film, ki pa je imel o vsem skupaj ločeno mnenje: rešitev je videl v begu. Slovenija je bila leta 1988 dežela, v kateri se je končno ustavil vlak zgodovine (če kdaj, potem prav leta 1988 ni bilo razloga za beg iz Slovenije), toda slovenski filmi so jo videli kot deželo, iz katere je treba zbežati, kot deželo, v kateri nagrobni spomeniki plešejo z vrtnimi palčki. V Maji in Vesoljčku, fantazijski komediji, namenjeni bolj ali manj otrokom, ste imeli malo Majo, ki hoče drugam, na boljše, na tuj planet, med zvezde, toda potem zvezde – v obliki Gubanguja, njenega vrstnika, slovenskega Itija – pridejo k njej, v Slovenijo. V mjuziklu Poletje v školjki 2 so pootročeni najstniki – nihče v tem filmu ne pije, kadi ali preklinja, kaj šele, da bi užival kake substance ali pa mislil na seks! – zbežali v ples, inovator, ki je v Odpadniku, samoupravnem trilerju, delavce pozival k štrajku, je zbežal v norost, v zadnji epizodi omnibusa P.S., naslovljeni Beg, pa je pobegli kipar ugotovil, da je obsojen le na izdelovanje nagrobnih spomenikov in vrtnih palčkov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.