Povečava

Bernard Nežmah

29. 3. 2013  |  Mladina 13  |  Pamflet

Pred izvolitvijo nove vlade je fotograf »Reporterja« v duhu svojega poklica vneto slikal obraze ministrskih kandidatov. Potem ko je povečal zabeleženo podobo z zaslona mobilnika poslanca in kandidata za obrambnega ministra Romana Jakiča, se je prikazalo čudo. Bodoči minister je še pred izvolitvijo dobil elektronsko pismo obramboslovca Klemena Grošlja, koga vse naj po prevzetju funkcije takoj zamenja na obrambnem ministrstvu.

Tako ažurnega poročanja slovenska novinarska zgodovina ne beleži. Minister še izvoljen ni, pa že prejema navodila za kadrovsko čistko. So mediji pograbili zgodbo, fotograf pa postal zvezdnik svoje profesije?

V šestdesetih je italijanski režiser Michelangelo Antonioni posnel znameniti film »Povečava«, v katerem je fotograf posnel sceno v parku, ko pa je fotografijo razvil in povečal, je odkril, da je nehote posnel še v grmovju ležeče truplo. Kultni film, ki je evociral moč fotografije v razkrivanju stvarnosti, je širil nesmrtno slavo Antonioniju in še dandanes ga prikazujejo v dvoranah kinotek.

In kakšna je recepcija razkritja delovanja mikrooblasti na Slovenskem? Minister Roman Jakič je v hipu izgubil prislovični nasmeh in zoper časnik vložil sodno ovadbo, dnevni mediji pa so prenašali mnenje informacijske pooblaščenke, da gre za nedovoljen vdor v zasebnost.

Je fotograf snemal državljana Jakiča v njegovem prostem času? Nikakor, snemal ga je na delovnem mestu, takrat še poslanca, vsebina sporočila pa tudi ni opisovala njegovih zasebnih peripetij, temveč njegovo politiko. Mož, ki je postajal minister, pojem najvišje avtoritete, strokovnjak na področju vojaštva, je pred tem spraševal naokoli, kaj naj v novi službi naredi, koga naj odstavi. Ministruje torej po naročilih od drugod!??? Kar je njegov prvi refleks, saj s kadrovanjem ne počaka niti toliko, da bi bil izvoljen, da bi najprej zasedel ministrsko mesto in se na ministrstvu seznanil s stanjem stvari.

Fotografija torej, ki je prinesla izjemno sliko osebnosti novega ministra. In ki sproža vprašanje, ali je ta persona sploh sposobna varovanja vojaške skrivnosti, če lahko njegovo elektronsko komunikacijo zdaj prebira cel svet?

Toda fotograf, ki je razkril to skrivnost, ni medijska zvezda, ostaja anonimen, pač v strahu pred ministrovo dolgo roko. A tu bije v oči fotografska in novinarska nesolidarnost. Njihov kolega ni počel nič drugega kot vneto opravljal svoj poklic. Še prej je aparat državnega zbora vzel akreditacijo novinarju spletnega medija »podlupo.net« Janiju Božiču. In kakšne pregrehe je počel fotograf? Ob izvolitvi Alenke Bratušek za predsednico vlade je izostril svoj objektiv na njen mobilnik, na katerega je prejela čestitko od gospoda Kraljiča.

Zdaj je malopridno dejanje že poročanje o voščilih, ki jih prejme premierka, zdaj je to stvar zasebnosti, njene najbolj pristne intime? Gospa in njen »entourage« se obnašata, kot da je Bratuškova sramežljiva dama in ne formalno najbolj vplivna in opazovana persona v državi. Sicer pa je celotna medijska zgodovina partijske Jugoslavije tekla tako, da so časniki na prvih straneh objavljali sezname in vsebine pozdravnih brzojavk, ki so jih iz vseh koncev pošiljali predsedniku Titu.

Kaj počne premierka, s kom se druži, je zdaj prvovrstno politično vprašanje. Zadnjič je tako »pozareport« prinesel vest, da so se na nogometni tekmi z Islandijo v VIP loži skupaj znašli Alenka Bratušek, župan Zoran Janković in tudi Dragan Tošić. Človek, ki je na ljubljanskem sodišču v sodnem procesu obtožen kot vodja slovenske podružnice narkokartela razvpitega Darka Šarića.

Prvovrstna vest: nova premierka skupaj z obtoženim za trgovino s kokainom. So dnevni mediji pograbili zgodbo, raziskovali, od koga je dobil gospod T. vabilo, se spraševali, kakšen signal pravosodju je to, da se vrh politike druži z osumljenim narko-trgovcem? - Nak, te vesti so le obskurna tema.

Ob restrikcijah nove koalicije nad fotografi preseneča novinarska inertnost. Nobenega upora, recimo fotografske vstaje, ko bi mediji družno zagrozili, da ne bodo več poročali s sej parlamenta, če takoj ne umaknejo političnih restrikcij zoper fotografe iz državnega zbora. Pač pa vdano sprejemanje ukazov, kam lahko fotografi merijo z objektivi na javnih sejah najvišjih predstavnikov ljudstva. Še malo, pa bo dovoljeno objavljati samo še prijazne fotografije političnih veljakov.

Med fotografijami sta izmed vseh predstavnikov preiskovalnih organov zadnje tedne najbolj izpostavljena prvi mož protikorupcijske komisije in njegov namestnik. Gospoda Goran Klemenčič in Rok Praprotnik redno nastopata z intervjuji v osrednjih medijih, s čimer mediji ustvarjajo vtis, kako je KPK daleč superiorna nad tožilstvom, NPU in kriminalisti. Dejansko, če zoper ministra za gospodarstvo poteka preiskava o zlorabi državne pomoči v njegovem podjetju, je to za medije minorni greh, ko pa KPK o nekom izreče svoje mnenje, postaja božja zapoved.

V zadnjem intervjuju v »Delu« z gospodom Klemenčičem, bi človek pričakoval, da bo izrekel ostro kritiko nad PS, SD, DL in Desusom, ker niso postopali kot proti Janši tudi zoper Jankovića, saj je navzlic poročilu KPK še vedno na funkciji ljubljanskega župana. Toda prvi mož KPK je izrekel le splošno nezadovoljstvo, da sta oba še vedno pomemben in vpliven del politike.

Nenavadna perspektiva: institucija, ki naj bi presojala in ukrepala zoper konkretna koruptivna dejanja javnih funkcionarjev, se spreminja v moralnega ocenjevalca politikov nasploh. In po papeško docira, kdo bi moral zapustiti ne le državne in občinske funkcije, ampak tudi, kdo bi se moral umakniti iz politike.