Grega Repovž

Grega Repovž

24. 8. 2013  |  Mladina 34  |  Uvodnik

Kadrovanje

Gašpar Gašpar Mišič je čudna, spolzka persona. Ne zbuja zaupanja, daje vtis mešetarja, balkanskega trgovca z vsem in z ničimer. In ko pravimo balkanski, v ta Balkan brez omejitev štejemo Slovenijo. Slovenija je del Balkana, sprejmimo že. Tujci, ki poslujejo na območju Balkana, izrazitih razlik ne zaznajo, naj se mi še tako trudimo in samoprepričujemo.

Mišič je tisti poslanec Pozitivne Slovenije, ki mu je uspelo v enem letu izustiti največ neumnosti, še več pa, ko se je pokazalo, da bo Alenka Bratušek prevzela vodenje vlade, on pa bo državni sekretar v njenem kabinetu. Vsi okoli njega so se držali za glavo, pa še vedno ni razumel, da klobasa in najeda verodostojnost predsednici vlade in vladi kot taki. Kot nepremičninski agent je bil vpleten v nekatere izredno sporne obalne posle, njegova lastnina je nepregledna. Očaran je nad Zoranom Jankovićem, on pa nad njim, in nima nobenih zadržkov do koprskega župana Borisa Popoviča, zelo podobne spolzke in mešetarske persone. A to je bil že Jankovićev problem: tudi njemu se je zdel Popovič uspešen župan, ki ve, kaj dela. Pri vseh treh se, z drugimi besedami, takoj vključijo vsi mogoči alarmi, še preden kaj storijo. In vedno znova se izkaže, da so alarmi upravičeni.

Vendar strokovna, formalna merila za imenovanje Mišič izpolnjuje: izobrazbo ima, bil je ladijski častnik, karkoli si mislimo o njegovem mešetarjenju z nepremičninami, je dejstvo, da je vodil eno najuspešnejših nepremičninskih agencij v državi. Ima tudi dovolj izkušenj, formalno gledano. Zoper njega ne poteka noben proces. In ko vemo vse to, se je treba začuditi politiki in medijem, ki Mišiča tako brez milosti postavljajo ob sramotilni steber – zato ker so molčali, ko je bil v času prve Janševe vlade na ta položaj imenovan Robert Časar (in je bil za ta čas že obsojen korupcije). Molk je odmeval tudi ob imenovanju Andreja Lovšina, vojaškega častnika brez izkušenj, za direktorja Intereurope. Mimogrede: kaj je ostalo od Intereurope po njegovem odhodu, ne glede na krizo? In kaj je ostalo za Časarjem v Luki Koper? Dolgovi.

Je torej Mišič sporen, ker je deloval v politični stranki? Če spremljamo javno razpravo, je seveda odgovor da. A prav to merilo je nesprejemljivo, argument pa neumen vsaj toliko kot Mišičeve neprimerne izjave. Saj vendar želimo, da bi bilo čim več ljudi politično aktivnih, da bi se čim več ljudi odločalo vstopiti v politiko, da bi bila konkurenca čim večja. Saj prav zato se vse manj ljudi sploh upa vstopiti v politiko – zaradi tega primitivnega razlaganja političnega. Če je človek sposoben, je čisto vseeno, ali je član politične stranke. To je popoln absurd – ki pa je v Sloveniji zelo uveljavljen. S tem vendar v normalni državi ne sme biti nič narobe. Ta zahteva je v svojem bistvu celo protiustavna. Nihče ne more biti kriv ali nesprejemljiv le zato, ker je član politične stranke.

In vendar je morebitno imenovanje Mišiča nesprejemljiva poteza. Je torej dovolj, da vemo, da Mišič govori neumnosti, poleg tega pa je sumljiv tič? Tudi to ni dovolj.

Problem ni v navedenem. Problem je, da se ves čas govori o imenovanju predsednika uprave družbe, o družbi pa prav nič. A bistvena je ravno družba. Vendar zaposleni v tem podjetju lahko le nemo opazujejo dogajanje, ki poteka čisto mimo njihove realnosti, njihovega poslovanja, njih samih. Kako lahko nadzorni svet takoj, ko je bil imenovan, začne postopek iskanja novega predsednika uprave družbe? Kako članom sveta to sploh pride na misel? Saj vendar o družbi in njenem položaju preprosto premalo vedo. Ne poznajo niti ključnih kadrov, niso se mogli seznaniti s ključnimi poslovnimi dogodki v družbi. To je osrednji problem: popolna aroganca in hkrati ignoranca bistva, družbe, njenih zaposlenih, njenih poslovnih načrtov. Problem Luke Koper pač ni, da potrebuje novega predsednika uprave takoj in nemudoma, problem te družbe je, da se je v zadnjih petih letih na njenem vrhu zamenjalo že pet (5!) predsednikov uprav. Eno leto ni doba, v kateri lahko menedžer, najsi bo še tako usposobljen, začrta smer družbe. V kateri resni družbi pa tako hitro menjajo vodstva? Sploh kdo govori o družbi? Komu mar.

Problem Luke Koper ni, da potrebuje novega predsednika uprave, ampak da potrebuje mir pred temi arogantnimi, vsevednimi ljudmi od zunaj. Nobenega dvoma ni, da je v sami Luki Koper dovolj ljudi, ki znajo družbo tudi upravljati, ki poznajo njene šibke točke, njene prednosti. Ampak teh ljudi politika v svoji aroganci sploh ne vidi. In to je problem – to arogantno izživljanje. In zato Mišič nima kaj delati v Luki Koper – ker že nadzorni svet ni opravil svojega temeljnega dela. Še več: svojo nezrelost je pokazal že na prvi seji, s tem pa tudi nezrelost tistih, ki so ga nastavili.

To je tudi osrednji problem političnega kadrovanja. Nihče, res nihče ne misli na ta podjetja. Nihče ne pomisli, da so podjetja občutljive tvorbe. In nihče se ne ozre nazaj in ne pogleda, zakaj je toliko slovenskih podjetij končalo na smetišču zgodovine. Prav zato.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Aurelio Juri, Koper

    Kadrovanje

    Ne vem, ali se smejati ali zajokati ob tem, kar se dogaja s prevzemanjem vajeti slovenskega »okna v svet«, oziroma Luke Koper. Pa si ne postavljam toliko vprašanja o (ne)primernosti izbranega kandidata za predsednika tamkajšnje uprave, kolikor o tem ali država preko svojega upravitelja, to je vlade, obvladuje svoje premoženje in ščiti svoje interese? Več