Samovoljna uzurpacija

Bernard Nežmah

6. 9. 2013  |  Mladina 36  |  Pamflet

Slovenska tiskovna agencija je ob obisku vladne delegacije poročala o obiskih ministrov Stanka Stepišnika in Romana Jakiča v Azerbajdžanu. Potem pa se je po poročilih azerbajdžanskih medijev izkazalo, da je slovensko delegacijo v resnici vodil ljubljanski župan Zoran Janković, ki je med drugim vodil pogovore tudi s tamkajšnjim obrambnim ministrom!!!!!!!!!!!!!!??????? – Vladni udar, ministre je vodil nekdo, ki sploh ni član vlade. Je temu sledila izredna seja vlade, na kateri so nemudoma odstavili ministra. Nak, ministrski kabinet o tem ni niti razpravljal. Premierke Alenke Bratušek ni motilo, da sta dva njena ministra osebno podrejena ljubljanskemu glavarju in ne njej. Za čuda so celo vedno glasni partnerji, kot so Gregor Virant, Karl Erjavec in Igor Lukšič, ostali tiho, ko najmočnejši človek PS brije norce iz suverenosti vlade. Še včeraj je njegova celotna poslanska skupina podprla Bratuškovo v nejevolji nad Jankovićevim protežiranjem Gašparja Gašparja Mišića, naslednji dan sta njegova ministra demonstrirala Jankovićevo oblast nad vlado.

Obrambni minister pa postaja pravi turistični popotnik. V vsega nekaj mesecih na položaju je poletel v Azerbajdžan, Rusijo, Libanon, obiskal je celo Colorado Springs, kjer se je udeležil podelitve diplome slovenskega diplomanta. Si je predstavljati, da bi minister za kulturo začel obiskovati univerze, kjer končujejo študij slovenski diplomati!???? Obrambni minister je dobil potovalni zagon v trenutku, ko država krepko zmanjšuje izdatke za vojsko in ko občinam, kjer bobnijo vojaške vaje, sistematično krči nadomestila.

Od bučnih izjav tedna so ostale preslišane besede predsednika partizanske organizacije Janeza Stanovnika, ki je izrekel, da upa, da se Rovte ne bodo nikoli več ponovile, misleč na govor Janeza Janše. Smo mar narobe slišali? Mož je kot epohalno grozo izpostavil politični govor, ne pa poboj več kot 200 krajanov Rovt, ki jih je zmagovita partizanska oblast pobila, ko so se ji po vojni predali!????????????????? Vrednostni sistem, kjer je ideološki govor hujši prestopek kot grozljivi zločin nad vaškim prebivalstvom, ki je na mah uničil skoraj celotno odraslo moško populacijo.

Ni čudno, da vlada v iskanju davkov tako lahkotno obračunava s podeželskim prebivalstvom. Kmetom pripravlja 18-krat povečan davek, male občine pa bi preprosto zradirala z zemljevida. Minister Virant v manifestu stranke poudarja liberalnost: »Na družbenem področju pomeni, da ima vsak posameznik in vsaka organizacija civilne družbe pravico do svobodnega ravnanja in razvoja, ta svoboda pa je lahko omejena le s pravicami drugih. Liberalnost vključuje tudi spoštovanje drugačnosti, drugačnih mnenj.«

Ali imajo tudi podeželske občine pravico do razvoja in do želje, da živijo v svojih sedanjih občinah? Nak, minister je v slabem letu pozabil na svoj manifest in drugačnemu mnenju ne pusti več pravice do bivanja. Vodi ga logika, da v interesu države jemlje partikularno ustavno pravico podeželanom. To pa je arogantna oblast izključevanja, ki občo korist gradi na hendikepu posameznih skupin, kjer vlada mimo ustave določa, kateri kraji imajo lahko lastno občino in kateri ne.

In to istočasno, ko vlada na zahtevo ljubljanskega župana proučuje, koliko dodatnih sredstev in koliko privilegij bo podelila glavnemu mestu. Vladajoča koalicija v kriznem času, ko bi pričakovali več solidarnosti, sproža spopad med centrom in periferijo, ki ga doslej nismo poznali.

Sicer pa, katera občina je velika pralnica denarja? V Ljubljani so pred leti kupili stotino Vegradovih stanovanj v Celovških dvorih, pred tem pa plačali luksemburškemu svetovalcu 700.000 evrov. Klasična kraja javnega denarja. Večletna raziskovalna naloga, ki jo vršijo vrhunski znanstveniki, stane kvečjemu nekaj deset tisoč evrov. Vsota, ki je enaka 20-letni plači župana manjše občine. Ne le to, kaj ko bi svetovalec sklenil, da je nakup stanovanj nesmiseln? Bi mu za isto delo tudi plačali skoraj milijon evrov?

A v Ljubljani se pripravlja nova revolucija. Oblast Pozitivne Slovenije je sklenila, da zapre del Slovenske ceste za zasebni promet, osrednje več kot stoletne prometne žile skozi mesto. Jasno, vedno se najde kdo, ki mu je všeč ideja, da bi v centru glavnega mesta prekopali del prometnice in jo spremenili v drevored. Na pogled celo lepo.

Toda, kakšna je cena? - 3 milijone evrov. Ob njej velja prvo postaviti vprašanje: ali je to res vitalni mestni projekt? Oziroma drugače: česa mesto ne gradi, pa bi bilo to v interesu meščanov? Vzemimo konkretni primer. V dilemi: ali meščanom Vevč obnoviti mestni bazen, ali iz središča mesta napraviti novo atrakcijo, je brez kresanja mnenj zmagal navdih ljubljanskega župana. Argument je zmanjšanje prometa in boljši zrak. Toda, mesto Ljubljana je skupaj z nekaterimi drugimi mesti primer visoke prekoračitve količine trdih delcev v zraku, ki nevarno ogrožajo zdravje prebivalstva. Zaradi tega evropske institucije iz leta v leto penalizirajo slovenski proračun. Se je torej oblast v prestolnici odločila, da začne zahtevano sistemsko odpravljanje nevarne kontaminacije? Zapreti delček ene ceste, zaradi česar se množice šoferjev preusmerijo na sosednje, vodi v prometni infarkt, medtem ko na ravni onesnaženja celotnega mesta, ne stori nič.

Pri čemer se župan Janković obnaša kot gospodar in bog Ljubljane, ki vodi apartheidno politiko, po kateri se denarji iz mestne blagajne sistematično zlivajo v projekte centra, medtem ko ostale četrti postajajo mestni pastorki.

Princip, ki deluje, dokler to meščani pohlevno sprejemajo. Kaj drugače bi bilo, ko bi deli mesta iz protesta začeli ustanavljati nove občine, ali pa, ko bi denimo ob zapori ceste in na novo izzvanem prometnem kaosu množično protestirali in blokirali promet.