Denis Vičič

4. 10. 2013  |  Mladina 40  |  Kultura

So na zatožni klopi Pussy Riot ali Rusija?

Dokumentarni film o članicah ruske umetniške skupine Pussy Riot, ki so bile zaradi performansa v moskovski katedrali obsojene na dve leti zapora

Članice Pussy Riot so lani s svojo »pankovsko molitvijo« v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika prosile devico Marijo naj uniči Putina in postane feministka. Zato so grdo kaznovane.

Članice Pussy Riot so lani s svojo »pankovsko molitvijo« v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika prosile devico Marijo naj uniči Putina in postane feministka. Zato so grdo kaznovane.
© Profimedia

Lahko umetnost kaj spremeni? Za mlada ruska dekleta, ki so se v feministični umetniški kolektiv zbrala po tem, ko je septembra 2011 postalo jasno, da bo po Dmitriju Medvedjevu, ki je na predsedniškem položaju Rusije nasledil Vladimirja Putina, ponovno zavladal Putin, o tem ni dvoma. Preden so postala del Pussy Riot, so nekatera sodelovala v umetniških performansih Vojne, ruske umetniške skupine, ki sta jo leta 2006 ustanovila Oleg Vorotnikov in Natalija Sokol in je znana po provokativnih, bolj ali manj umetniških akcijah, usmerjenih proti avtoritetam. Ena takih je bila denimo javni seks petih parov ob nagačenem medvedu v ruskem muzeju biologije tik pred ruskimi predsedniškimi volitvami leta 2008, na katerih je zmagal dotedanji premier Medvedjev, ki se je v času predsedovanja vladi zavzemal za večjo rodnost v Rusiji. Proti umetnikom Vojne je bilo začetih več kot dvajset policijskih preiskav, mnogi so bili večkrat priprti ali poslani v zapor.

Morda tudi zato, da jih organi pregona ne bi mogli zlahka identificirati, so se dekleta iz skupine Pussy Riot odločila za anonimnost. Nadela so si balaklave. Iz akcijskih filmov in kriminalk znana naglavna pokrivala, ki prekrivajo vse razen ust in oči, so prilagodila svojim potrebam – namesto tipičnih črnih, ki bi nakazovala, da so hudobna, so si nadela živobarvne. S pomočjo kričečih oblačil in kratkih pank pesmi z udarnimi političnimi besedili so opozorila na nedoslednosti v ruski družbi, kot so manjvrednost žensk, nespoštovanje osnovnih človekovih pravic ter prepletanje države in cerkve.

Prvi nastop, ki jim je prinesel prepoznavnost doma, so dekleta izvedla januarja 2012 na Rdečem trgu. S pesmijo »Putin se je uscal« so spomnila na protirežimske proteste iz decembra 2011, ko se je v ruski prestolnici zbralo okrog 100.000 nasprotnikov Putina in njegove stranke Združene Rusije. Z naslednjim nastopom, 21. februarja 2012, v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika, na katerem so opozorila na nezaslišano združevanje ruske politike in pravoslavne cerkve, so njihova barvasta pokrivala postala znana celemu svetu. S svojo »pankovsko molitvijo«, uglasbeno prošnjo devici Mariji, naj uniči Putina in naj postane feministka, ki so jo članice Pussy Riot izvedle pred oltarjem pravoslavne cerkve, dostop do katerega imajo lahko sicer samo posvečeni, so domnevno tako razžalile čustva vernikov, da je ruska oblast proti njim sprožila sodni proces. Peterico, ki je izvedla umetniško točko v katedrali, so obtožili izgredništva/huliganstva, utemeljenega na verskem sovraštvu. Dve anonimni nastopajoči sta v strahu pred montiranim sodnim procesom zapustili Rusijo. Njihove kolegice Marijo Alehino (Mašo), Nadeždo Tolokonikovo (Nadjo) in Jekaterino Samucevič (Katjo) pa so dva tedna po nastopu priprli in jih nato avgusta 2012 obsodili na dve leti prisilnega dela v zloglasnih ruskih ženskih kazenskih kolonijah.

Povprečen gledalec ali bralec zahodnih medijev potek sojenja pozna zelo površno, postane jasno po ogledu dokumentarnega filma Pussy Riot: Pankovska molitev. Režiserja Mike Lerner in Maxim Pozdorovkin z uporabo še neobjavljene posnetkov s sodišča pokažeta pogum mladenk, ki se zavedajo, da bodo gotovo spoznane za krive, se opravičijo za gorje, ki so ga morda prizadejale vernikom, a ohranijo kritično držo. Sojenje je zanje potrditev, da je njihov upor upravičen. »Zapor ni najhujša kazen za nekoga, ki razmišlja,« na sojenju izjavi Nadja. »Bolj svobodne smo od tistih, ki nam sodijo,« še slišimo. Katja pa se v zadnjem zagovoru pred obsodbo vpraša, ali bi bila reakcija organov pregona enaka, če bi v 40-sekundni »molitvi« Marijo prosile, naj se usmili Putina in naj ne postane feministka.

Filmarja prek intervjujev staršev obtoženk pokažeta, kako se je med sojenjem spremenilo mnenje o nastopu njihovih hčera. Ne izpustita pozivov mednarodne skupnosti in svetovnih umetnikov, naj oblasti prenehajo sodno preganjati umetnice. Subtilno, a hote izpostavita vprašanje, kdo je sploh na zatožni klopi: dekleta ali Rusija.

Film:
Pussy Riot: Pankovska molitev
Kaj: Dokumentarni film o sojenju članicam umetniške skupine Pussy Riot
Kje: Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Kdaj: 9. oktobra 2013 ob 20. uri

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.