Vesna Teržan

18. 10. 2013  |  Mladina 42  |  Kultura

Brumnova dediščina?

Bienale vidnih sporočil je dočakal svojo šesto edicijo

Slavimir Stojanović: Skopje jazz festival 2006. Plakat je na 3. bienalu vidnih sporočil prejel Brumnovo priznanje v kategoriji plakat, žirija pa je zapisala: „Izrazit plakat, ki izjemno uspešno uporabi klasično, minimalistično kompozicijo.“

Slavimir Stojanović: Skopje jazz festival 2006. Plakat je na 3. bienalu vidnih sporočil prejel Brumnovo priznanje v kategoriji plakat, žirija pa je zapisala: „Izrazit plakat, ki izjemno uspešno uporabi klasično, minimalistično kompozicijo.“

V zadnji tretjini oktobra odpira vrata 6. bienale vidnih sporočil Slovenije (BVSS). Prejšnji bienali so prinesli kar nekaj zanimivih poudarkov in nagrajencev. Glavni namen Fundacije Brumen, ki je bila ustanovljena leta 2003, je promocija dobrega grafičnega oblikovanja z različnimi sredstvi – od bienala in razstav do predavanj. Tako smo z bienalom vidnih sporočil dobili protiutež oglaševalskim festivalom, kjer je bilo oblikovanje vrednoteno in opaženo le kot del širših oglaševalskih akcij. Tukaj je grafično oblikovanje osrednji in edini predmet obravnave in vrednotenja.

Pravzaprav gre za vizualne komunikacije, a glede ustreznosti terminologije se stroka še vedno ni poenotila; nekateri menijo, da ima izraz grafično oblikovanje premajhen domet, njegovi zagovorniki pa, da je besedna zveza dveh tujk vizualne komunikacije nevzdržna in da so vidna sporočila slab prevod. Pa vendar, komunikacija je dvosmerna, sporočanje pa enosmerno. Dejstvo je, da so brumnovci svojo prireditev poimenovali bienale vidnih sporočil in tako ustoličili termin, niso pa pripravili strokovnega simpozija, ki bi zaoral po polju strokovne terminologije. Ob ustanovitvi so obljubili tudi nekaj monografskih razstav, med prvimi naj bi bila razstava enega ključnih slovenskih grafičnih oblikovalcev Jožeta Brumna, po katerem so fundacijo tudi poimenovali, a njegove retrospektivne razstave še vedno nismo dočakali.

Ob ustanovitvi Brumnove fundacije in prvem bienalu so ugotavljali, »da smo priča izjemni komunikacijski dejavnosti in širjenju področij grafičnega oblikovanja«, zaradi tega tudi bienale, hkrati pa, »da se soočamo z nižanjem kriterijev kakovosti oblikovanja, predvsem zaradi prodora neprofesionalnih oblikovalcev«, pač tistih, ki obvladajo računalniška orodja, osnove grafičnega oblikovanja pa so jim tuje. Da je vizualna kultura pri nas v škripcih, se je pokazalo tudi pri državnih simbolih (grb, zastava, celostna podoba vlade in drugih državnih institucij), pa tudi pri oglasnih sporočilih, da o sodobni televizijski grafiki sploh ne izgubljamo besed.

Maja Hawlina, kreativna direktorica in ustanoviteljica studia Poper, pravi, da imajo vizualne komunikacije veliko moč in da sooblikujejo posameznika, družbo in kulturo. »Pri bienalu sicer niso objavili svojih vrednostnih meril, tako nam jih bo odkrila mednarodna žirija, še bolj pa sama nagrajena dela. Po njih bomo lahko sodili, kje je naš dizajn danes; ne toliko v sami oblikovalski in formalni odličnosti, ampak kje je v svoji komunikacijski nameri in vrednosti.« Hawlinova se sprašuje, kakšen svet bomo zagledali v nagrajenih delih in katerih vprašanj so se lotila.

Nova generacija oblikovalcev vidi vlogo bienala drugače kot generacije, ki so ga ustanovile. »Stroka potrebuje prostor srečevanja, tudi pregled, kaj smo naredili, in arhiviranje dosežkov preteklih let. V tem pogledu bienale deluje. Vendar se poslanstvo poklicnih oblikovalcev hitro spreminja. Je že spremenjeno. Psihični objekti so last posameznika, informacija pa je danes pretočna, vsem na dosegu prsta,« razmišlja Mina Žabnikar alias Mina Fina, ilustratorka, striparka, grafična oblikovalka, vidžejka in predstavnica mlade generacije slovenskih oblikovalcev. Cilj njene generacije ni oblikovanje končnega izdelka za pasivnega potrošnika, ampak želijo poiskati nove zanimive načine, kako uporabnikom (občinstvu) predstaviti svoje delo, zanima jih aktivni državljan, ekološko osveščeni kupec, ki želi biti vpleten v proces nastajanja proizvoda. Torej ali je v današnjem času dovolj samo razstaviti dela in jih postaviti na ogled?

Beograjčan Slavimir Stojanović Futro, ki deluje v srednjeevropski regiji in na Zahodnem Balkanu, pravi, da je bil zanj (poklicno in osebno) bienale vidnih sporočil edina manifestacija, s katero se je lahko identificiral med večletnim bivanjem v Sloveniji. »Ko sem na prvem bienalu dobil svojo prvo Brumnovo nagrado za oblikovanje biltena ljubljanske Moderne galerije M’ars, je moja kariera doživela velik skok. Dobil sem mesto v stroki in nadaljeval z visoko postavljeno kreativno lestvico.« Njegov primer kaže, da je bienale vidnih sporočil lahko pomembna referenčna točka ne le za ustvarjalce, ampak tudi za naročnike in uporabnike. K uspešnosti bienala, pravi Stojanović, pripomore preplet – na eni strani slovenski mojstri grafičnega oblikovanja, ki se ukvarjajo z bienalom, in na drugi svetovni oblikovalski mojstri, ki so povabljeni za žirante. Vendar sedanja produkcija vizualnih komunikacij v Sloveniji žal ne potrjuje teze, da bi bienale vplival na splošno raven vizualne kulture in njeno boljšo kakovost.

Oblikovalski bienale:
6. bienale vidnih sporočil Slovenije
Kje: Narodna galerija, Ljubljana
Kdaj: od 22. oktobra do 24. novembra 2013

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.