Denis Vičič

25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Kultura

Spomenik pomurskim erotikom

85 tisoč evrov za kič?

Kip muze Erato – vrednost investicije 85.000 evrov, umetniška vednost neprecenljiva.

Kip muze Erato – vrednost investicije 85.000 evrov, umetniška vednost neprecenljiva.
© Karlo Vratarič

Na Trgu kulture v Murski Soboti od konca leta 2012 stoji kip muze Erato, muze liričnega pesništva in ljubezenske poezije. Delo akademske kiparke in slikarke Irene Brunec - Tebi je posvečeno pomurskim pesnikom erotične poezije. Med 19 izbranimi projekti, ki so jih v pomurskem mestu izpeljali v sklopu Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 (EPK), je le muza dobila še dodatno finančno podporo občine: Zavod EPK je namenil 17.500 evrov, občina bi morala dati še enkrat toliko, a je na pobudo župana Antona Štihca primaknila še 50 tisočakov.

Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in komisiji za preprečevanje korupcije je bila pred kratkim poslana anonimna prijava, ki župana obtožuje, da pri podpisu pogodbe s kiparko in pri izvedbi del svojega dela ni opravil vestno. Podlaga za prijavo so ugotovitve nadzornega odbora občine, da so bile materialne avtorske pravice do kipa na občino prenesene samo začasno, da na kipu ni izklesanih imen pomurskih pesnikov, da je namesto lire avtorica izdelala citre in samovoljno dodala sovo na rolki in verz Ferija Lainščka. Dodajmo, da ta z erotično poezijo nima zveze, saj na rolki piše: »Ni seglo mesto do oblakov, zato ne ve za svojo majhnost.«

Ovadba, za katero župan pravi, da je zgolj »maščevanje nekaterih svetnikov, ki so bili sami kazensko ovadeni«, je sicer le zadnja v nizu večinoma negativnih odzivov na kip muze Erato. »Kip je kljub hudi konkurenci najhujša javna plastika v Sloveniji,« pravi Robert Inhof, likovni kritik in filozof, ki vodi Galerijo Murska Sobota. »Poleg tega stoji tik pred galerijo. Vsak iz stroke, ki pride sem, sprašuje, kaj to imamo in zakaj … «

Inhof je sicer edini živeči Murskosobočan, ki ima svoj kip: »Sova na rolki sem jaz. Hegel je dejal, da je filozofija kot Minervina sova, ki vzleti pod noč, ko so dogodki že mimo, in ji ne preostane drugega kakor interpretirati, kar se je zgodilo. Tako kritiki nismo mogli več preprečiti postavitve kipa.« Je pa zanj sova najboljši del plastike, saj je narejena drugače kot preostali deli skulpture. »Deluje, kakor bi bila mrtva, kremplje ima odrezane, stoji pa na kokošjih krempljih, zapičenih v hrbet,« pove Inhof.

Rolko je avtorica postavila zato, ker »je razumela, da smo mi, ki smo kipu nasprotovali, kritiki, ki zagovarjamo sodobno umetnost in ne maramo klasične,« pojasni Inhof. To je, sicer z drugimi besedami, v knjigi, izdani ob odkritju kipa, o muzi Erato povedala tudi kiparka. »A to ni res. Res tudi ni, da bi bil njen izdelek klasična umetnost,« doda likovni kritik.

Kot je še zapisala kiparka, bi moral Lainščkov verz pomagati razsvetliti vse, ki so kipu nasprotovali. Inhof je novi petletni mandat vodje galerije lani dobil med drugim zato, ker je pod njegovim vodstvom ta postala priljubljen cilj tudi tujih strokovnjakov in kritikov.

Da kip sploh stoji, so sicer soodgovorni v Zavodu EPK. Podprli so ga tudi, ker ni šlo za neznano umetnico, a brez odločnega zavzemanja občine kipa ne bi bilo, pravi programski vodja EPK Mitja Čander.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.