Vlado Miheljak

Vlado Miheljak

9. 5. 2014  |  Mladina 19  |  Dva leva

Novi testament dr. Mabuseja

(predsedniški apartma na zaprtem oddelku?)

»Janša glede na odločitev višjega sodišča sedaj ne bo več mogel voditi koalicije. Ali bo v stranki odstavljen ali pa bo stranko še začasno vodil.«
— Ljudmila Novak (NSi) je bila takoj po potrditvi sodbe JJ kategorična. (Vir: Finance, 28. aprila 2014)

»Zagotovo takšna oseba ne more več voditi koalicije ali vlade. Mi smo svoje stališče jasno povedali že 8. januarja lani, po poročilu KPK.«
— Tudi Franc Bogovič (SLS) je bil po potrditvi sodbe JJ kategoričen. (Vir: Finance, 28. aprila 2014)

Novinarka: Ali je koalicijsko povezovanje s SDS v kakršnikoli obliki mogoče tudi, če stranko še naprej vodi Janez Janša?
»Kdo bo vodil to stranko, to je njihov problem. Kot sem dejala, za nas je pomemben program, pomembno je, da lahko Nova Slovenija uresničuje svoj program, da so partnerski odnosi in da se uresniči koalicijska pogodba oziroma da ta koalicija najde odgovore za prihodnost Slovenije.«
— Ljudmila Novak se zvečer ni več strinjala s svojim popoldanskim stališčem. (Vir: Odmevi TVS, 28. aprila 2014)

Novinarka: Kako je v SLS-u, gospod Bogovič? …
»… Kar se tiče sodelovanja s strankami, v bodoče želimo predvsem doreči dober program; program, ki bo Slovenjo popeljal iz te krize. S kolegi iz SDS, kakor tudi iz Nove Slovenije smo programsko zelo usklajeni, zato kar se tiče sodelovanja teh strank, ne vidim problemov za bodoče.«
— Tudi Franc Bogovič se zvečer ni več strinjal s svojim popoldanskim stališčem. (Vir: Odmevi TVS, 28. aprila 2014)

Goebbels je predvideval, da bo novi državni film po nacističnem prevzemu oblasti v rokah slovitega avstrijsko-nemškega režiserja Fritza Langa. Ne brez razloga, kajti Lang je dajal nemškemu filmskemu občinstvu prav to, kar je bil eden od temeljev ideologije nacizma.

Like heroičnega človeka, ki se spopada z mističnimi silami, ter obujene germanske in nordijske mite. Kajpak najpoprej skozi ekranizacijo staronemške epske pesnitve o Siegfriedu in Nibelungih. A račun se ni izšel, ker se je freigest Lang takoj ob vzniku skozi filmsko govorico spoprijel z nasilno, manipulativno, konfliktno, moralno razcepljeno in sploh psihološko nasičeno naravo nacizma. Kajpak v liku dr. Mabuseja. V prvem (še nemem) filmu Dr. Mabuse, der Spieler je upodobil okvir lika: za masko uglednega meščana skritega kriminalnega uma, hazarderja, goljufa, koruptivneža, manipulanta, ki ima izjemno zmožnost svoje ideje in slo po moči in bogastvu realizirati skozi (hipnotični) vpliv na medije, ki so nemočno sledili njegovi volji. Zato je angleški prevod Dr. Mabuse the Gambler prekratek za večpomenski pojem der Spieler. Tik pred zmago nacizma leta 1933 je Lang dokončal še drugi (že zvočni) del z naslovom Das Testament des dr. Mabuse, vendar so nacisti preprečili njegovo premiero in predvajanje, saj je Goebbels prepoznal politične podtone. Po eni strani zato, ker dr. Mabuse ob aretaciji na koncu prvega dela zblazni in v drugem na zaprtem oddelku klinike profesorja Bauma manično piše svoj testament z načrti bodočih zločinskih dejanj, podobno, kot je Hitler v zaporu pisal Mein Kampf. In ne nazadnje, ker je Fritz Lang Mabuseju in njegovim sledilcem polagal v usta stavke, ki so jih tedaj izrekali nacisti. A jedro sporočila je, da duh norega Mabuseja živi tudi, ko ta že umre. Namreč vršilci njegove volje iz testamenta prejemajo namige in delujejo še po njegovi smrti. Kako? Tako da je s testamentom obsedel profesorja Bauma, ki postane ujetnik in transmitor Mabusejevih blodnjavih idej …

Ideja in lik dr. Mabuseja, ki svojo voljo izvršuje z obvladovanjem volje in hotenj sledilcev, sta nesmrtna. Večni, neuničljivi dr. Mabuse se pojavlja vedno znova in znova. Fascinantno ni njegovo kriminalno, zločinsko hotenje, ampak pasivna, brezglava poslušnost njegovih sledilcev. Zato lahko podoba in prispodoba dr. Mabuseja vznikneta kadarkoli in kjerkoli. Telo je možno izolirati, zapreti, duh pa se prosto sprehaja in prehaja med prostori, med časovnimi točkami. In vedno se najdejo transmitorji, ki voljno sledijo namigom. Ko sem gledal zariple obraze malih, ponižanih ljudi pred sodiščem, ki iskreno verjamejo, da njihov junak ni nič kriv, da bo po krivici zaprt, da je vse skupaj sad zarote, ki jo je treba za vsako ceno preprečiti, se mi je zdelo, kot da kolektivno parafrazirajo krilatico iz nekega drugega časa in prostora: »Mi nimamo nobene vesti, JJ je naša vest.« Pri tem se ne vprašajo, kako je možno, da njihov junak ob vsaki priložnosti manipulira in žonglira z deset tisoči evri gotovine, kar presega življenjske prihranke ali morda celo zaslužke malega človeka, kot bi metal drobiž v klobuk uličnim prosjakom. A kaj ponižani plebs! Tudi razumniki, profesorji, zdravniki, celo ustavni sodniki (!) so prav lahek plen »hipnotičnih« povelj. Ni sicer popolnoma jasno, ali mu iskreno verjamejo ali očaranost preprosto zaigrajo, se samoslepijo, ali pa ta inscenacija, prosto po Adornu, služi temu, da bi našli ravnotežje med mobiliziranimi gonskimi potrebami in stopnjo razsvetljenosti, ki so jo sicer dosegli in je ne morejo poljubno razveljaviti.

Kaj hočem povedati? Tudi z zaprtega oddelka (pa naj bo zapor ali klinika) je možno voditi nereflektirane množice. Pomemben je testament. Kdor more in mora, ga bo prepoznal in prebral. Testament? Da, denimo uzakonitev večinskega volilnega sistema. To bi bil spis, ki bi tako rekoč uzakonil krajo, manipulacijo, korupcijo, vladavino manjšine nad večino. Novi testament dr. Mabuseja! S takim testamentom lahko vlada tudi iz apartmaja na Dobu ali zaprtega oddelka v Polju.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.