Grega Repovž

Grega Repovž

14. 6. 2014  |  Mladina 24  |  Uvodnik

Elita za elito

Odločitev ustavnega sodišča, da ne opravi testa, ali izvedba volitev v času šolskih počitnic in poletnih dopustov ne pomeni nesorazmernega posega v volilno pravico, zasluži obžalovanje. Pa ne zato, ker ustavno sodišče ni razsodilo v prid predlagateljem ustavne presoje, med katerimi je tudi uredništvo Mladine. Ne, zavrnitev je prav tako legitimna. A ker gre za tako pomembno pravico, kot je volilna, bi ustavno sodišče lahko svojo odločitev tudi vsebinsko utemeljilo. Tako ravnajo veliki.

Predsednik republike Borut Pahor se je na odločitev ustavnega sodišča odzval z naslednjimi besedami: »Odločitev ustavnega sodišča odpravlja dvom v ustavnost moje odločitve.« Pahor ima prav – in prav morebitni dvom, ki bi nad volitvami in novim državnim zborom ter morebitnimi vladami visel ves čas mandata, je bil eden od razlogov, da je državljanska pobuda nastala. Žal se politika, pri čemer mislimo tako na predsednika republike kot parlamentarne stranke, sama ni zganila. Takoj ko je iz anket javnega mnenja postalo jasno, da je večina državljanov nezadovoljna zaradi izbranega datuma volitev, bi morala politika sama vložiti odlok o razpisu volitev na ustavno sodišče. Nobena resna politika si ne more privoščiti, da pomemben del državljanov dvomi o legitimnosti ali celo legalnosti njenih odločitev.

A ne gre le zato: v Sloveniji, ki svojo državnost in demokratičnost utemeljuje v resnici na alternativnih skupinah in posameznikih, ki so s svojimi akcijami razgradili prejšnji režim – od plakatne afere do panka, od Škuca do Matevža Krivica –, je nenadoma postal upor, protest nekaj nespodobnega. Ne, to je dejansko tisto, kar dela državo živo in pravo. Zakaj je biti proti Natu v Nemčiji legitimno, v Sloveniji pa njegov nasprotnik še danes velja za čudaka? Ali: zakaj sta imela pacifizem in demilitarizacija domovinsko pravico v Sloveniji konec osemdesetih, ko je tu še rožljala JLA, danes pa naj bi bilo to nerazumevanje države? Stanje duha je padlo na nizko, provincialno raven.

Predsednik republike je v svojem odzivu na odločitev ustavnega sodišča glede razpisa volitev dodal tudi drugo točko: »V skladu z mojo presojo in presojo državnega zbora, da so v nastalih razmerah najboljša od možnih rešitev predčasne volitve, se Sloveniji obeta, da bo imela novo vlado z vsemi pooblastili že sredi septembra. S tem je močno okrepljeno upanje na politično, gospodarsko, socialno in vsako drugo okrevanje države.« Če se je glede prve točke s predsednikom Pahorjem mogoče strinjati, pa je ta mnogo bolj vprašljiva. Volitve julija so pač odločitev sedanje elite, da bo ne glede na dogajanje v družbi v zadnjem letu izpeljala stvari tako, kot najbolj ustreza njej: tako kot ustreza ključnim akterjem te politike. V letu po splošnih protestih je prav ta politična elita na primer omejila financiranje strank, a ne obstoječim strankam, saj te financira proračun. Ekspresne volitve sredi poletja so najbolj prizadele nove politične stranke.

A elita se lahko tako vede, le če ne spoštuje državljanov. In če jih ne spoštuje, jih po navadi tudi ne razume. Predaleč je. Zato tudi ne razume, zakaj je pomembno, da se delovna mesta ne ukinjajo. Pravica državljanov pa je, da se ne vedejo pokorno in provincialno. Seveda se morajo te pravice zavedati.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.