Grega Repovž

Grega Repovž

27. 9. 2014  |  Mladina 39  |  Uvodnik

Zagreb

Na Hrvaško smo še pred desetimi leti gledali kot na območje, kamor se bo Slovenija gospodarsko širila. Mercator je na primer vlagal in poskušal zasesti čim večji del trga, tam so delovali slovenski investitorji. Slovenske družbe so se vse širile podobno: najprej Hrvaška, potem Bosna in Hercegovina in potem naprej po državah bivše Jugoslavije. V načrtih večine podjetij je bila predvidena širitev naprej na Hrvaško in potem naprej.

A danes je že vse drugače, čeprav si tega nihče ne želi priznati. Kriza je Hrvaško bolj prizadela kot Slovenijo, a pamet očitno od tam ni pobegnila: medtem ko je Slovenija izganjala tajkune, njena politika pa v imenu populizma uničevala lastna podjetja, so se hrvaška podjetja ob podpori politike vseeno širila tako na jug kot tudi na – sever. Danes na primer ni več nobenega dvoma, da je bil Agrokorjev nakup Mercatorja politični, ekonomski in geostrateški projekt ne le Agrokorja, ampak tudi hrvaške države – dokončno priznanje je bila odločitev hrvaških pokojninskih skladov, da v prevzemnem času niso prodali delnic Mercatorja prevzemniku, ampak jih obdržali in ga s tem razbremenili. Če bi tako ravnali naši državni skladi, bi nedvomno sledil pogrom, češ, delujejo v korist zasebnega podjetja. A na Hrvaškem so razumeli, da močan Agrokor – karkoli si mislimo o tej družbi in njenem lastniku, danes je to čisto vseeno – pomeni tudi močnejšo Hrvaško. Droga Kolinska je že od leta 2010 del hrvaške Atlantic grupe, izjemno močne korporacije. V naslednjih mesecih bo tudi Telekom Slovenije prešel v last hrvaškega Telekoma, ki je sicer v lasti nemškega.

Zagreb je bil že doslej v veliki meri prvo mesto na Balkanu, ker je bil zaradi velikosti in položaja izbran za sedež regionalnih central mednarodnih korporacij. A vseeno ni bil eno od ključnih mest, v katerem se sprejemajo vplivne odločitve tudi za Slovence. Po novem bodo slovenski poslovneži vse bolj pogosto hodili poročat o poslovanju v Zagreb. Samo družbe, ki smo jih našteli, v Sloveniji zaposlujejo 30.000 ljudi.

Geostrateško se je torej za Slovenijo vse spremenilo. Hrvaška ostaja ključna – a razmerja so se obrnila. Škarje so odslej na Hrvaškem. Seveda pa to pomeni tudi pomemben vpliv na politične odločitve – in na diplomatske odnose med državama. Ekonomska moč, ki jo v tem letu pridobiva Zagreb nad Ljubljano, bo tudi v prihodnje imela svoje politične posledice, a politične posledice bodo nedvomno imela tudi vsa nediplomatska dejanja Ljubljane v preteklih letih. Ljubljana danes ne more več nastopati s pozicije močnega – pri čemer je bilo to početje v preteklih letih seveda neumno. Kako zelo, se kaže danes.

Nova geostrateška razmerja terjajo od slovenske politike temeljne razmisleke. Tudi praktično se je namreč svet okoli nas spremenil: Sloveniji je uspelo postati otok – osamelec. Poti vodijo mimo nas, odločitve se selijo drugam. Dovolj je je vzeti praktičen primer. Če želite iz Ljubljane potovati v ekonomsko in politično prvo mesto v Evropi, torej v nemško prestolnico, bo najbolje, da se odpravite v Zagreb, Celovec ali Benetke. Ljubljana direktne letalske povezave nima, edino pravo letališče pa smo prodali Nemcem, ki jih naši geostrateški razmisleki ne zanimajo. Glede na novo razporeditev moči na Balkanu bi veljajo resno razmisliti o uvedbi oziroma vrnitvi hrvaščine v osnovne in srednje šole kot enega od tujih jezikov. Včasih je bil ta razmislek prisoten, ker bi bilo to preprosto modro, ker gre za za nas pomembno državo; spremenjene razmere pa to spreminjajo v nujnost.

A spremenjena razmerja v regiji so posledica slovenskih strateških odločitev. Lahko bi bilo nasprotno, lahko bi bil danes Agrokor v lasti Mercatorja. Lahko bi slovenski kmetje načrtovali povečan obseg proizvodnje, ker se njihov prodajni trg širi – a danes o tem optimistično govorijo hrvaški kmetje.

Kako se je to zgodilo? Nobenega skritega načrta ni bilo. Le neumnost, nevednost in pokvarjenost politike in državne ekonomije so opravile svoje. In seveda modrost hrvaških, ki ju v Sloveniji tako radi podcenjujemo in gledamo zviška.

Seveda pa bo vlada Mira Cerarja brez dvoma prodala Telekom Slovenije nemškemu in ga prepustila v upravljanje hrvaškemu. Ker bo potem pohvaljena že v naslednjem poročilu evropske komisije. Drugi vidijo ekonomske in politične interese, slovenski nacionalni strateški interes pa so pohvale iz Bruslja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.