Grega Repovž

Grega Repovž

21. 11. 2014  |  Mladina 47  |  Uvodnik

Nacionalni interes

Čeprav bo trajalo še nekaj časa, je vprašanje, kdo v resnici vodi milijarde evrov, ki jih formalno upravlja država, začelo prodirati tudi v širšo javnost. Danes se rado ponavlja, kako se nam polletno brezvladje nikjer ne pozna. In dejansko se nam na prvi pogled ne: za to obdobje prihajajo na dan najobetavnejši rezultati v zadnjih šestih letih, Slovenija posluje dobro in uspešno. A hkrati ni nihče res upravljal države in moč neformalnih skupin se je izredno povečala. Mar ni neverjetno, s kakšno aroganco še naprej potekajo vsi postopki privatizacije in poplačevanja slabih posojil, vlada pa le prikimava? Ko vlada na prejšnji seji ni sprejela poročila družbe za upravljanje terjatev bank, je ta agresivno javno protestirala proti njenemu ravnanju. Javno proti ustanovitelju. V nobeni resni državi tega ne bi dopuščali.

A temeljne razmere v državi je najbolje opisal ekonomist Franček Drenovec v tokratni številki Mladine: »Danes delujejo v slovenski politiki samo še nacionalni interesi ZDA, Nemčije, Avstrije in celo Hrvaške. Nikogar več ni, ki bi uveljavljal tudi slovenske.« Drži, Slovenija je v tem trenutku razpeta med zelo jasne nacionalne interese drugih držav, ki vedo, kaj daje moč neki državi, in to poskušajo uveljavljati tudi drugje. Ne pozabimo, da za nakupom brniškega letališča stoji nemško podjetje, nemška politika si javno in odkrito prizadeva za prevzem slovenskega Telekoma, hrvaška vlada je posredno pomagala Konzumu pri nakupu Mercatorja. In kaj je na drugi strani? Zasebni interesi slovenskih prekupčevalcev, ki jim ni mar, kaj se bo zgodilo z državo, njihov načrt je s prodajo državnega premoženja zaslužiti. In Drenovec ima prekleto prav, ko to ravnanje primerja z medvojno kolaboracijo. Politični establišment v Sloveniji je kolaboriral, trenutek so izkoristili vojni dobičkarji, ki zdaj hitijo, nova vlada pa se je spet ujela na politično dobrikanje iz tujine in upa, da bo z argumentacijo »Bruselj pravi« prepričala javnost. Ne uspeva ji.

A za tem stojijo strah, nevednost in hkrati občutek moči, ki izhaja iz funkcij, ki jih oblastniki zasedajo. Prvaki SMC razlagajo, da so se v odsotnosti političnih zaveznikov v Sloveniji zavestno odločili, da se naslonijo na nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Ker sta to njihova zaveznika. Mar se sploh zavedajo, za kakšno odločitev gre? Mar se sploh zavedajo, da v imenu politične nevednosti in zablod Sloveniji odvzemajo suverenost? Zakaj za vraga bi Angela Merkel gledala na slovenske interese? Saj vedno jasno pove, da jo zanimajo nemški nacionalni interesi. Merklova počne točno tisto, kar velja v tej državi za najbolj zavrženo – brani nacionalne interese. Če je branjenje nacionalnih interesov neumnost, o čemer nas prepričuje več kot polovica slovenske politike – potem morajo ti ljudje v isti sapi povedati, da Merklova s tem počne neumnosti. Ali pač za druge in za nas veljajo različna merila?

Če se je kdo spraševal, kaj se politikom zgodi, da zamenjajo nacionalne interese – da lastne nacionalne interese zamenjajo z nacionalnimi interesi druge države –, kar se je v Sloveniji zgodilo pred drugo svetovno vojno in med njo, lahko danes to opazuje v živo. Ne govorimo o genocidu, ne govorimo o poseganju v človekove pravice, v življenje posameznika, ampak o suverenosti države. Toda za prekupčevalci z državnim premoženjem (torej nacionalnim interesom) stoji zelo jasen načrt zaslužiti, za politiko pa ne stoji nič takega (dvomimo, da je na primer Cerar skorumpiran človek). Ne, politiki tako ravnajo iz nevednosti, ker se zanesejo na svetovalce, ki jih vodijo neki drugi cilji – in predvsem zato, ker se preprosto bojijo. Bojijo se konfrontacije, bojijo se, da bodo naredili napako – zato raje kažejo na Evropsko unijo, neotipljivo tvorbo, ki jim menda narekuje ravnanje. A tega ravnanja jim ne zapoveduje Evropa – ne unija ne kdo drug. Na tem mestu je pač Evropski uniji treba stopiti v bran in povedati, da je to zavestna odločitev slovenske politike, ne Evrope.

Zakaj ponavljamo vse to? Ker ima Drenovec prav. Ker to, kar se dogaja, je nepovratno. Verjetno bodo tožilci in kriminalisti – ti po neuradnih informacijah že danes spremljajo nekatere izmed procesov – čez pet, šest let za rešetke pripeljali današnje šrote, bavčarje itd. Da se to zna zgoditi, je že jasno napovedal okrožni državni tožilec Jože Kozina, ko je v torek dejal, da bo obsodilna sodba zoper Boška Šrota tudi jasen signal tistim, ki danes odkrito nakazujejo, da želijo privatizirati bistvene podsisteme slovenske družbe.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.