Marcel Štefančič jr.

20. 2. 2015  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

Ex-Machina

Ex Machina, 2015
Alex Garland

za

Ona.

Spomnite se, kako je Harrison Ford v Iztrebljevalcu uletel k nekemu tehno tajkunu, da bi testiral njegovo asistentko: je živa ali umetna? Mesena ali sintetična? Človek ali android? Pravo vprašanje je: ali je on sam človek? Kaj če je on sam android?

Dovolj ima razlogov, da podvomi v svojo človeškost. Nekaj takega se v paranoidnem sci-fiju Ex-Machina, ki ga je posnel Alex Garland, britanski pisatelj (Obala) in Boylov scenarist (28 dni pozneje ipd.), zgodi Calebu (Domhnall Gleeson), mlademu računalniškemu programerju, ki pride k Nathanu (Oscar Isaac), meniškemu tehno tajkunu, nadutemu lastniku največjega gugla na svetu, da bi testiral Avo (Alicia Vikander), njegovo robotsko, androidno state-of-the-art kreacijo, toda bolj ko jo testira, bolj ima občutek, da testira samega sebe, da je Ava – senzualna in neodvisna, bolj Jonzova Samantha s telesom kot Lucasov C-3PO, bolj Langova Maria kot Spielbergov David – morda že “višja oblika zavesti”, da je eksperiment uspel, da se “umetna inteligenca” razvija hitreje od človeške in da on sam, moški, le še misli, da je. Se Ava le dela, da misli? Kaj če se le dela, da je ženska? Zakaj je Nathan sploh kreriral Avo? Je vi ne bi, če bi jo lahko?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.