Marcel Štefančič jr.

20. 2. 2015  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

Leviatan

Leviafan, 2014
Andrej Zvjagincev

Posilstvo.

Kakšna je razlika med Bogom in demokracijo? Bog ljudi stalno testira. Testiral je Abrahama. Testiral je Joba. In oba sta strašno trpela: Bog ju je prisilil, da sta počela strašne, nore, nečloveške reči. Koljo (Aleksej Serebrjakov), ruskega mehanika z Barentsovega morja, ne testira Bog, ampak država, leviatanski birokratski aparat, ki pa izgleda in deluje kot sekularna verzija Boga, kot božje kraljestvo na zemlji.

Kolja se namreč upre lokalnemu županu (Roman Madjanov), ki mu skuša v imenu “višjih” ciljev in še “višjih” interesov odtujiti hišo (za drobiž, se razume), celo odvetnika (Vladimir Vdovičenkov) – starega vojnega tovariša – si najame, toda ko župan nanj spusti birokratski stroj (in tudi svoje “pse”), se pred nami izrišejo vse pošastne nianse politične korupcije, zlorabljene oblasti, zvijanja zakonodaje in birokratskega nasilja, tako da je alegorijo nemogoče spregledati: za župana je Koljevo posestvo to, kar je za Putina Krim. In ja, Kolja je za župana to, kar so za Putina Pussy Riotke. Kolja je Job (“Zakaj, Bog?”), ki ugotovi, da se lahko proti korupciji boriš le tako, da si tudi sam strašen in kafkovski kot Bog, a tudi demokracija izgleda tako, kot da jo je Bog ustvaril le zato, da bi ljudje imeli občutek, da je boj nepotreben.

(Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.