Denis Vičič

3. 4. 2015  |  Mladina 14  |  Kultura

Ukinitev igranega programa?

TV Slovenija bi morala letos posneti tri igrane filme, morda ne bo nobenega

Barbara Zemljič je prav s podporo TV Slovenija posnela dobro sprejet film Panika (na fotografiji igralka Janja Majzelj).

Barbara Zemljič je prav s podporo TV Slovenija posnela dobro sprejet film Panika (na fotografiji igralka Janja Majzelj).

Televizija Slovenija je v letu 2015 načrtovala produkcijo dveh celovečernih filmov in enega kratkega. Snemanje kratkega filma Diamantna poroka naj bi se začelo že aprila, celovečerni film Stekle lisice bi posneli junija in julija, celovečerec Cimre pa avgusta in septembra.

A vprašanje je, ali bodo ti filmi sploh dočakali začetek snemanja. »Vse imamo pripravljeno, čakamo samo na dovoljenje za snemanje, a ga ne dobimo,« opozarja urednik igranega programa na TV Slovenija Jani Virk, ki se boji, da odlaganje snemanj lahko pripelje celo do ukinitve izvirnega igranega programa na naši javni televiziji, čeprav je ta temeljni sestavni del vseh javnih televizij v Evropi.

Direktorica TV Slovenija dr. Ljerka Bizilj miri, da se vse skupaj samo zamika v jesen: »Ne direktorica televizije ne kdorkoli drug ne more samovoljno odločati, kaj in koliko bo TV Slovenije snemala in predvajala, ampak mora spoštovati programsko-poslovni načrt.« Tudi generalni direktor RTV Slovenije Marko Filli pravi, da je »igrani program vedno bil in ostaja eden od stebrov javnega medijskega servisa«.

Zakaj potem ta zamik? Če bi se snemanje filmov začelo jeseni, kot trdi direktorica televizije, bodo namreč predvidena sredstva porabljena v istem koledarskem letu, kot bi bila, če bi se produkcija treh filmov začela po prvotnem planu. To daje slutiti, da do zapletov pravzaprav prihaja, ker skuša vodstvo zavoda pridobiti čas, da povsem po pravilih odvzame sredstva igranemu programu.

Način, kako bi lahko vodstvo zaobšlo sprejeti načrt za leto 2015, na podlagi katerega sta bila tako Filli kot Biziljeva sploh izvoljena na direktorski mesti, namreč obstaja. Prav na njun predlog naj bi programski svet že na prihodnji seji, v drugi polovici aprila, odločal o rebalansu proračuna televizije. Če bi svetnike prepričala, da je rebalans nujen, bi s tem dobila »dovoljenje«, da se igranemu programu predvidena sredstva ne namenijo. Igrani program je sicer na udaru, ker so filmi praviloma dragi projekti in je že z ukinitvijo peščice produkcij mogoče razmeroma veliko privarčevati.

A zakaj sploh varčevanje? Ali TV Slovenija res nima denarja za financiranje predvidenih filmov?

Zaplete naj bi povzročal način računovodstva, ki ga je TV Slovenija uporabljala v preteklih letih. Stroške za filme in oddaje, ki jih je producirala, je knjižila šele v letu, ko so bili ti predvajani. Tako se je nabralo več milijonov evrov že porabljenih sredstev, ki pa v računovodskem izkazu niso bremenila poslovnega rezultata. Nadzorni svet, ki ga vodi dr. Domen Trobec, je to prakso spremenil. Sredstva morajo biti po novem knjižena takoj, ko se porabijo. Zato bo moralo novo vodstvo v letnem poročilu poleg vrednosti tistih vsebin, ki so bile posnete v preteklosti in bodo prvič predvajane letos, zabeležiti še stroške vseh projektov, ki bi jih letos šele začeli producirati. In poslovni rezultat bo še posebej slab, če se ne odrečejo kakšni novi produkciji …

Po drugi strani pa se je denar brez težav našel za precej ponesrečeno »spektakelsko« oddajo Ne se hecat. Zanjo vsak teden porabijo 35.000 evrov.

A denar je. »Plačilna sposobnost zaradi spremenjenega načina računovodstva ni ogrožena,« pravi Trobec. Še več, programsko-poslovni načrt je bil pripravljen v skladu z novo računovodsko usmeritvijo, dodaja. Po njegovem je za vodstvo večja težava še en ukrep nadzornega sveta, in sicer prekinitev pokrivanja investicij in tekočega poslovanja zavoda s prodajo delnic Eutelsata. RTV Slovenija je to v preteklosti na veliko počela. Leta 2012 je bilo prodanih za kar 6,7 milijona evrov teh delnic, leta 2013 pa za 4,8 milijona evrov.

Nacionalkin proračun je okrnjen tudi zaradi zakona o Slovenskem filmskem centru, ki je začel veljati lani in po katerem RTV Slovenija tej instituciji namenja dva odstotka celotnega prispevka RTV. »To je za vodstvo argument, da televizija vedno manj sredstev namenja lastni produkciji igranega programa,« ugotavlja namestnica predsednika programskega sveta RTV Jelka Stergel. Število filmov, ki jih vsako leto posnamejo, je res vse manjše – še leta 2010 so denimo financirali produkcijo sedmih igranih filmov. Po drugi strani pa se je denar brez težav našel za precej ponesrečeno »spektakelsko« sobotno oddajo Ne se hecat. TV Slovenija zanjo vsak teden porabi 35.000 evrov.

Ko vodstvo RTV zamika – ali celo ukinja – produkcijo že zdavnaj načrtovanih filmov, s tem kaže, da mu ni mar za režiserje in druge vpletene v te projekte. »Od 10. maja naprej bi moral imeti priprave na snemanje, 5. avgusta bi snemanje začel. Veliko drugih projektov sem zavrnil, ker sem imel v načrtu ta film,« pravi eden od režiserjev na »čakanju« Klemen Dvornik. Scenarij za njegovo kriminalno dramo Cimre je napisala Barbara Zemljič. Režiserka in scenaristka, ki je prav s podporo TV Slovenija po knjižni predlogi Dese Muck posnela lani izjemno dobro sprejet film Panika.

In prav to je poslanstvo evropskih javnih televizij, slovenske pa še posebej: financirati avdiovizualno ustvarjanje, ki je v Evropi zaradi jezikovnih ovir predvsem kulturnoumetniška in izjemno redko tudi tržno uspešna dejavnost.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.