Goran Kompoš

17. 4. 2015  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

East India Youth: Culture of Volume

2015, XL Recordings

Britanski glasbenik bi težko dobil večji poklon od tega, da ga primerjajo s takimi ikonami, kot so Brian Eno, David Bowie in Pet Shop Boys. Ker se je Williamu Doylu zgodilo točno to, ni presenetljivo, da je bil njegov prvenec lani nominiran za najboljši britanski album. Je pa zaradi njegove, v primerjavi z aktualnim popom razmeroma zastarele glasbene estetike, presenetljiveje to, da se je s ploščo znašel čisto pri vrhu (indie) lestvic. Gotovo bo tam pristal tudi novi album, poudarjeni pop format novih pesmi pa bi Doylu lahko odprl tudi pot do širšega občinstva. Slaba stran tega je le, da je očitno hotel ustreči več okusom hkrati, to pa je – če nisi Eno ali Bowie – lahko zelo zahtevno. A če sodimo po boljših skladbah, ne nemogoče.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.