29. 5. 2015 | Mladina 22 | Kultura
Angeli revolucije
V Izolo se bo privrtel mednarodni festival Kino Otok, ki bo zavrtel art filme o krajih, v katerih art filmov ne gledajo
V Kriznem obdobju (1981) Francija Slaka je apatičnega, depresivnega, demotiviranega študenta odigral poznejši poslanec Roberto Battelli (levo)
Ko se sprašujete (ali pa ko vas sprašujejo), kateri je bil najboljši jugoslovanski film vseh časov, nikar ne pozabite na Zgodnja dela, ki jih je leta 1969 – pod vplivom Marxovih zgodnjih del, novega češkega in novega poljskega vala, Kitajke in drugih Godardovih filmov o otrocih Karla Marxa in Coca-Cole, Sturgesovih Sullivanovih potovanj in beograjske študentske »junijske« vstaje – posnel Želimir Žilnik. V Berlinu je ta črni, polemični, brutalni, šokantni, sarkastični antifilm blata, znoja in krvi sicer pobral zlatega medveda, najvišjo nagrado, toda v Jugoslaviji ga ni videlo prav dosti ljudi. Najprej so ga z vseh strani napadali, potem pa prepovedali in bunkerirali. Ne brez razloga: Zgodnja dela so partiji zelo jasno povedala in pokazala, da je prav sama postala največja ovira za revolucijo. Še več, film je partiji očital, da se ne obnaša več kot revolucionarna partija. Partija pa je filmu očitala pesimizem, nihilizem, anarhizem, defetizem – in izgubo vere v socializem. Ne bi se mogla bolj motiti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.