Mumin na Azurni obali

Muumit Rivieralla, 2014
Xavier Picard & Hanna Hemilä

Kremenčkovi.

“Ljubo doma, kdor ga ima,” in “Ni vse zlato, kar se sveti,” sta pregovora, s katerima bi lahko oglaševali tole finsko analogno animacijo, ki mumine – naivna, mehka, ležerna, po finsko ekscentrična bitja, male patriarhalne romantike, ki bi jih v igrani verziji verjetno igrali nilski konji – zapelje na Azurno obalo, kjer pa kar poka od izumetničenosti, slave, blišča in zvezd, tako da se zdi v primerjavi s tem celo muminski patriarhat korak naprej.