Grega Repovž

Grega Repovž

 |  Mladina 29  |  Uvodnik

Dan odločnega moža

Ni šlo za bankomate. Ni šlo za to, da Grki na dan ne morejo do več kot 60 evrov. Ustaviti bančni sistem pomeni, da se je celotno poslovanje v Grčiji ustavilo. Vseh, prebivalcev, podjetij, države. Tega, kar je Evropska unija naredila svoji članici, niso doslej Združeni narodi naredili še nobeni državi zaradi zločinske narave njene oblasti.

To niso trgovinske sankcije, s katerimi mednarodna skupnost kaznuje najtrše režime. Trgovinske sankcije so hud udarec. A ne udari po državljanih tako neposredno, kot je blokada bančnega sistema udarila Grke. To je pač huje. A ne pozabimo: grški režim ni ne nedemokratičen ne krvav. Nič od tega.

Pod temi pogoji so se pogajali Grki. Pod temi pogoji se je pogajal Cipras. Teh 14 dni je državo dotolklo, kot je v svojem poročilu zapisal tudi Mednarodni denarni sklad. Teh 14 dni in še nekaj zraven je naredilo nemerljivo škodo.

Je tako kruto Evropska unija ravnala s svojo članico zato, ker je njen režim dal pobiti 10.000 ljudi? Ne, ne zaradi tega.

In zakaj vse to? Da bi jih vrgli iz evrskega območja? Ne. Grčija ne more iz evrskega območja. Ja, Slovenija je lahko izstopila iz jugoslovanskega monetarnega sistema. Leta 1991 so bili kljub krizi slovenska podjetja in zlasti prebivalci minimalno zadolženi, ker zadolževanje še ni bil tako uveljavljen način življenja. Danes je drugače. V trenutku, ko bi Grčija izstopila iz evropskega monetarnega sistema, bi to pomenilo takojšen zlom ekonomije in prebivalstva. Zaradi nižje vrednosti nove valute bi namreč dohodki padli, krediti pa bi ostali na enaki evrski ravni. Spomniti se velja zgolj krize, ki jo je pri kreditojemalcih povzročil spremenjeni tečaj franka v začetku letošnjega leta – pri čemer sploh ni šlo za tako veliko spremembo.

In to so pogajalci vedeli: grška vlada si ne more privoščiti izstopa iz evrskega območja, ker bi to pač prizadelo prebivalstvo in podjetja še veliko bolj kot na koncu sprejeti dogovor.

Bi se lahko Cipras bolje izpogajal? Je imel kakšnega zaveznika? Je sploh imel kakšno možnost – pri čemer ne pozabite, vsak dan brez delujočega bančnega sistema je uničujoč. Za katerokoli državo. To niso bila pogajanja. In kdor danes kaže na Ciprasa, se pač spreneveda. Kot bi v areno postavili desetletnega fantička in hordo gladiatorjev in se zgražali, ker se je pobič predal. Da, s takim orožjem se je Evropa spravila na svojo članico.

Zakaj naštevamo vse to, tako znano? Ker je treba našteti države, ki so se šle to igro z grškimi državljani in grško vlado. A omejimo se le na eno. Med državami, katerih vlade so se odločile za aktivno izživljanje nad Grki, je namreč Slovenija. Slovenski premier je bil med aktivnimi, ne molčečimi, kaj šele med tistimi, ki so nad ravnanjem izrazili vsaj nestrinjanje.

To je grd madež. Grd madež za prebivalce te države.

In za to ravnanje se je odločil premier države, ki bojda ve, kaj pomeni izživljanje nad nekim narodom. Ker je to Slovenija doživela v bližnji preteklosti. Prav izživljanje nad državo in njenimi prebivalci je bil glavni razlog, da se je Slovenija skoraj soglasno odločila za samostojnost – ker ni pristajala na nedemokratičnost, na avtoritarnost, na arbitrarnost drugega, ki ima moč.

Veliko državniške nedolžnosti nam je uspelo izgubiti v kratki zgodovini. Sodelovali in sodelujemo v vojnah sodobne dobe. Aktivni in glasni smo bili pri ubijanju grške države. Same zmage, same zmage.

Slovenija se je torej znašla na strani brutalnosti. Tiste brutalnosti, zaradi katere so onemeli evropski državljani in ves svet. Ne gre upati: to, kaj je kdo govoril in kako se je vedel na dan, ko je bila pokopana evropska ideja, bo popisano v veliko knjigah. Pač, velik dan za svet je bil to. Velik za Evropo. Ne dober, velik pa. A gledano iz Slovenije: to je bil dan, ki ga je slovenski premier Miro Cerar res dobro izkoristil.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.