Goran Kompoš

16. 10. 2015  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča

Avicii: Stories

2015, PRMD/Island

O tem, da so Švedi mojstri pop glasbe, najbrž ni treba izgubljati besed. V sedemdesetih letih je kraljevala ABBA, v osemdesetih Roxette, devetdeseta so prinesla Ace of Base in kopico one-hit wonder posebnežev, prejšnje desetletje so zaznamovali tamkajšnji indie sintpoperji, zdaj so štafeto popularnosti prevzeli EDM-jerji. Eric Prydz, Axwell/Swedish House Mafia in najmlajši Tim Bergling oziroma Avicii, ki zadnjih nekaj let vztraja tik pod vrhom DJ Magove lestvice najboljših didžejev, nadaljujejo tradicijo švedske komercialno uspešne pop plesne glasbe in osvajajo svetovne (plesne) charte. In ja, Švedi so tudi aktualni zmagovalci evrovizijske popevke.

Avicii vse od hita Levels iz leta 2011, za katerega je posemplal Etto James, sodi v svetovni pop jet set. Sodeloval je z Davidom Guetto, Madonno, Lennyjem Kravitzem, Antonyjem Hegartyjem, z moško polovico zasedbe ABBA posnel evrovizijsko himno, Taylor Swift pa zaradi podobnega videza o njem tvita kot o izgubljenem bratu. Kakor se za zvezdnika spodobi, je zakuhal tudi kakšno kontroverznost, mu pa vsaj tisto, ki je dvignila največ prahu, lahko štejemo v plus. Na Ultra Music Festivalu, enem največjih elektronsko-plesnih dogodkov, je leta 2013 v sklopu promocije prvenca, na oder povabil instrumentalista z bendžem in sprožil val (spletnega) zgražanja med producentskimi kolegi. No, ob izidu plošče True, na kateri je house oziroma EDM križal s prvinami countryja, se je zgražanje spremenilo v hvalo, album pa je pristal na vrhovih lestvic po vsem svetu.

Avicii, usidran v pop mlakuži

Avicii, usidran v pop mlakuži
© arhiv založbe

Da ga bolj kot plesni zanima pop format pesmi, je napovedoval tudi pred izidom novega albuma Stories, ki je v primerjavi s prvencem še bolj klasično songwriterski. Spet je sodeloval s priznanimi vokalisti (Chris Martin – Coldplay, Wyclef Jean – Fugees ...) in sestavil ploščo, ki se ji bržkone obeta še večji mainstreamovski uspeh kot prvencu. Slaba plat tega je, da so skladbe predvidljive in s pop ziheraštvom prej kot na trendovski, drzni plesni pop spominjajo na sodobno, ukalupljeno evrovizijsko pop mlakužo. Za producenta, ki se izvrstno znajde v studiu in zna za nameček napisati dober pop komad, album pusti precej mlačen vtis. Ne le ker bi pričakovali, da bo Bergling sodobnemu pop(evkarstv)u pokazal kakšen nov trik, ampak zato, ker raje brezsramno posvoji njegovo logiko.

Če je Stories glasnik trendov v EDM-ju, potem se bodo pesimistične napovedi tistih, ki že kakšno leto govorijo o njegovem koncu, verjetno uresničile prej, kot si mislimo. Ali pa se bo preprosto razcepil na EDM-jevske pomehkužence in producente, ki v plesni elektronski glasbi iščejo kaj več. A očitno Aviciija to ne skrbi pretirano. Če ga bodo odstranili iz plesnih aren, bo prizorišča pač polnil po zgledu pop princesk.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.