Marcel Štefančič jr.

24. 12. 2015  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Film

Victoria

Victoria, 2015
Sebastian Schipper

Idiotska noč.

V času hude finančno-gospodarske krize, ki je zajela Španijo, je ogromno mladih Špancev emigriralo v Nemčijo.

Victoria (Laia Costa) emigrira v Berlin, kjer jo v nekem nočnem klubu zagledamo samo in osamljeno, brez prijateljev, toda polno življenja, ki se nima česa oprijeti in ki komaj čaka, da bi se ji zgodilo kaj otipljivega, divjega, transformativnega, magari ilegalnega, dokler ne sreča štirih fantov (Frederick Lau, Franz Rogowski, Burak Yigit & Max Mauff), s katerimi odpleše v napeto, svinčeno, kakofonično berlinsko noč, v kateri je vse mogoče, ker se drugi odločajo namesto nje, tako da se zaplete celo v rop banke, ki pa ni nič v primerjavi z ustanovitvijo te banke. Rop banke vedno uspe, pa četudi spodleti – roparji so le obupanci, ki hočejo odplačati dolg. Victoria se z njimi zlahka identificira, saj je zbežala prav pred krizo, ki so jo povzročile banke. Victoria je slika vampirske dobe, posneta v realnem času – v enem samem, dolgem, fetišističnem, 138-minutnem kadru, za katerega je poskrbel snemalec Sturla Brandth Grøvlen. Brez montažnih rezov, brez digitalnih fint, brez počitka, brez sonca. Eno mesto, ena noč, en kader – romantičen kot flirt z nepričakovanim, absurden kot Alica v čudežni deželi in oseben kot božična voščilnica banke.

(štarta 31. decembra)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.