Drugi krst

V začetku decembra so nas domači metalci Noctiferia prijetno presenetili s krajšim nastopom v okviru koncertnega maratona vseh sodelujočih v lanskih radijskih oddajah Izštekani, saj so se na odru ljubljanskega Kina Šiška prvič predstavili v akustični različici. Zato se nismo mogli upreti, da se na božič ne bi odpravili na Gorenjsko in znova preverili njihovo novo glasbeno podobo, tokrat v celovečerni dolžini. V kranjski Layerjevi hiši se je namreč zgodil čisto prvi v nizu njihovih akustičnih nastopov, ki jih nameravajo v živo izvajati pod imenom Transnatura.

Zasedba Noctiferia je v več kot dveh desetletjih obstoja dokazala, da se ne ozira na trende, ki so metal enkrat približevali mainstremu, drugič ga umikali na obrobje, temveč muziko ustvarja zase in pri tem so njeni člani poskrbeli celo čisto svoj slog. Imajo tudi široko bazo poslušalcev iz vseh koncev in krajev, čemur pritrjuje tudi dejstvo, da so lani z lahkoto polnili dvorane na kitajski turneji, kjer so jim razgreti feni menda pripravili sprejem nad vsemi pričakovanji. Zato ne preseneča, da so se bili pripravljeni spopasti tudi z akustičnim izzivom. S tem kvantnim skokom so na stežaj odprli vrata novim oboževalcem. Tudi takšnim, ki niso vajeni težkih metalskih rifov.

V intimnem ambientu »sLayerjeve« hiše, kot so prizorišče ob prihodu simpatično preimenovali po enem najslavnejših metalskih bendov, so tokrat nastopili pred dobrimi sto dvajsetimi dušami, nekaj je bilo fenov, precej pa tudi firbcev, ki jih je preprosto zanimalo, kakšen bo Noctiferijin (pravzaprav že drugi) akustični krst. Morda so se zato uvodoma zdeli nekoliko zadržani in so se ponekod tudi nekoliko lovili, a že kmalu so se povsem uigrali.

Tokrat so nastopili v razširjeni različici. Klasično postavo, ki jo sestavljajo kitarista Igor Nardin in Roman Fileš, bas kitarist Uroš Lipovec, bobnar Matjaž Gergeta, tolkalec in klaviaturist Dame Tomoski ter vokalist Gianni Poposki, so za to priložnost dopolnili s še tremi člani. Na trobenti se jim je pridružil Gašper Selko, na saksofonu Jaka Birsa, na oder pa so povabili tudi pevko Saro Jeremič, ki s svojimi vokalnimi vložki v celoto vnaša nekakšno eterično, nebeško noto.

Prav vsak od nastopajočih se je izkazal za nepogrešljivega. Hkrati pa prav nihče ni posebno izstopal. Nastopajo kot čvrsta celota in drug drugega čuječe poslušajo. Štirinajstih komadov, ki so nam jih ponudili v enem šusu, brez bisa, so povečini izbrali z zadnjih treh albumov, dodali pa še nekoliko plemensko priredbo Sepulturinega komada Kaiowas in emocionalen nastop zaključili s skladbo Sons Of Fame z albuma Baptism at Savica Fall iz leta 1989.

Komadom, ki so se občasno prelivali drug v drugega, so posebej za nastope brez elektrike seveda spremenili aranžmaje in jih obarvali tudi z drugimi glasbenimi žanri. Odpeljali so jih v country, jazz, jim nadeli nekakšno balkan, orientalsko, etno preobleko in celo španski temperament. Noctiferia je tako ustvarila nenavadno »mišungo«, ki pa deluje. Priporočamo.