Goran Kompoš

1. 7. 2016  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

Palmistry: Pagan

2016, Mixpak

Ob izidu prvenca irskega producenta in vokalista bi lahko sklenili, da je Palmistry posodobljeni James Blake. Navdih za nenavadno ritmiko je menda našel v londonskem dancehallu, melodičnost pa ni daleč od tega, kar počne krožek, zbran okoli kolektiva PC Music. Toda ta svojo različico elektronskega popa postavlja v kontekst klubskega plesišča, Irec pa ponudi glasbo za sprehod iz kluba proti domu. Introvertirana besedila in okleščena, razgrajena ter na novo sestavljena izvirna, elegantna zvočna podoba so blizu klasične pop forme, trendovska podoba pa še eno svarilo uležanosti mainstreamovskega ustroja. Že Blake je dokazal, da danes lahko uspe celo spalničnim producentom, podobna usoda pa bi zdaj utegnila doleteti tudi Palmistryja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.