Maraton!

za -

Kaj hoče ženska?

Maraton! je doku, ki odgovori na slovito Freudovo vprašanje: Kaj hoče ženska? Ženska hoče teči. Številni tekači – rekrevito Freudovo vprašanje: Kaj hoče ženska? Ženska hoče teči. Številni tekači – rekrevito Freudovo vprašanje: Kaj hoče ženska? ativni, maratonski, vzdržljivostni – pripovedujejo, zakaj tečejo: čutiš se živega, dihaš zrak, vonjaš travo, samoizražaš se, bližje si nebesom in tako dalje. Tek te prelevi v endorfinski čudež narave. Neki veteran se spominja, kako so jih imeli ljudje še tam v šestdesetih letih, ko so tekli v Centralnem parku, le za čudake, frike, perverzneže – nekateri so tekli ponoči, ker jih je bilo sram. No, na bostonskem maratonu so lahko tekli brez sramu, navsezadnje, odprt je bil, kot so rekli, “za vse ljudi” – razen za ženske. Ker da fiziološko tega ne zmorejo, so jim udeležbo raje prepovedali, da se revice ne bi po nepotrebnem mučile. Kathrine Switzer se je leta 1967, v času bojev za pravice manjšin, vendarle pomešala med bostonske maratonce – prijavila se je kot K. Switzer, da bi prikrila svoj spol.

Ko pa so novinarji ugotovili, da med moškimi teče tudi ženska, so bili tako šokirani kot direktor maratona, ki jo je skušal fizično odstraniti s ceste: “Izgini z moje tekme!” Ni mu uspelo, toda po koncu tekme so jo diskvalificirali in dosmrtno suspendirali. Ženuspelo, toda po koncu tekme so jo diskvalificirali in dosmrtno suspendirali. Ženuspelo, toda po koncu tekme so jo diskvaska, ki teče, je pač nevarna: lahko pobegne – domu, družini, gospodarju, patriarhalni hierarhiji. Toda Kathrine Switzer je vztrajala. Tek je ženske opolnomočil. Ni čudno, da je bostonski maraton postal tarča terorističnega napada. (Kinodvor)